Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Minister mag. Židan: »Metanje hrane v smeti ni niti moralno niti etično dejanje, predstavlja pa tudi okoljski problem.«

Ljubljana, 28. 5. 2014 – Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje je danes potekala novinarska konferenca, na kateri sta minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan in ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak predstavila novosti na področju zmanjševanja viškov hrane. Na novinarski konferenci sta sodelovali tudi dr. Vida Čadonič Špelič, generalna direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter glavna inšpektorica Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje mag. Saša Dragar-Milanovič.

Minister mag. Židan je uvodoma poudaril, da je zmanjševanje viškov hrane pomembna prioriteta tako v EU kot v Sloveniji, dodal je, da so se na včerajšnjem 5. Koordinacijskem odboru med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko, ki ga sestavljajo ministri, pristojni za zunanje zadeve, gospodarstvo, energetiko, okolje, infrastrukturo, promet, kmetijstvo, univerze in znanstveno raziskovanje, ki je potekal v Rimu dogovorili, da bo zmanjševanje viškov hrane visoko na prioritetni listi v okviru predsedovanja Italijanske republike Svetu EU v drugi polovici leta 2014. Minister Židan je nadalje izpostavil, da so podatki o zavrženi hrani zelo zgovorni – v svetovnem merilu se letno zavrže okoli tretjina celotne količine proizvedene hrane– t.j. skoraj 1,3 milijarde ton, v Sloveniji letno nastane skoraj 168.000 ton odpadne hrane ali 82 kg na prebivalca (podatek iz leta 2011), kar pomeni, da Slovenci zavržemo trikrat preveč hrane, kot bi bilo z vidika racionalne porabe sploh sprejemljivo. Največji delež odpadkov nastane v proizvodnji in predelovalni dejavnosti (okoli 41%), sledi trgovska dejavnost (okoli 23%), gospodinjstva (okoli 25%) ter gostinska dejavnost (okoli 11%). Minister Židan je poudaril tudi veliko razliko med razvitim in nerazvitim delom sveta pri zavrženi hrani in zaključil, da je srednjeročni cilj EU zmanjšati količino zavržene hrane na 1/3 dosedanje višine. Sprememba potrošnikovih navad pri zmanjševanju viškov hrane je sicer dolgotrajen, a nujen proces, saj gre nenazadnje za moralno oz. etično vprašanje, ki zahteva naše aktivno delovanje. Viški hrane predstavljajo tudi 90% obremenitve okolja z odpadki, pri njihovem razkrajanju pa se tvorijo plini, ki močno vplivajo na podnebne spremembe.


Ministrica dr. Kopač Mrakova je izpostavila socialni vidik nujnosti razdeljevanja viškov hrane. Poudarila je, da je EU ustanovila nov Sklad evropske pomoči za najbolj ogrožene, za katerega je namenjenih skupaj 3.395.684.880 EUR. Sloveniji je dodeljenih skupaj 20,5 milijonov EUR evropskih sredstev. Ker je za izvedbo ukrepov omenjenega sklada, katerega ključni cilj je zagotoviti socialno varnost in pomoč najbolj ogroženim posameznikom, potrebno pričeti čim prej, je Vlada Republike Slovenije imenovala Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za organ upravljanja, Ministrstvo za finance pa za organ za potrjevanje, ter tako določila izvedbeno strukturo Sklada. Ker gre za izredno pomemben ukrep, od katerega je po ocenah humanitarnih organizacij odvisnih več kot 200.000 najbolj ogroženih ljudi, ki so zadnje pakete hrane v okviru pretekle EU pomoči prejeli januarja 2014, je MDDSZ že pripravil predlog Operativnega programa RS za materialno pomoč za obdobje od 2014 do 2020, ki je podlaga za izvajanje ukrepa in črpanje sredstev.


Dr. Vida Čadonič Špelič, generalna direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v nadaljevanju novinarske konference izpostavila vsebino novega Pravilnika o splošnem označevanju predpakiranih živil (Ur. l. RS št. 36/2014). V skladu s pravilnikom je lahko rok trajnosti živil označen na dva načina: datum uporabe (uporablja se za živila, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljiva - pri živilih kot je npr. mleko, predpakirano meso…, za živila, označena z datumom »porabiti do...«, po preteku datuma uporabe ne smejo biti več v prometu). Datum minimalne trajnosti pa se uporablja za živila, ki niso z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljiva (pri živilih kot je npr. testenine, moka, trajno pecivo, sterilizirane konzerve…), označena z oznako »uporabno najmanj do...« ali »uporabno najmanj do konca«, na odgovornost tistega, ki daje živilo v promet, so lahko živila v prometu po preteku datuma minimalne trajnosti, v primeru prodaje na drobno mora biti pretek datuma jasno označen, nameščena morajo biti na posebnih prodajnih policah, v ostalih primerih dajanja v promet (npr. dejavnost humanitarnih organizacij) je treba prejemnike seznaniti, da ima živilo pretečen datum minimalne trajnosti. Do uveljavitve tega pravilnika v Sloveniji ni bilo dovoljeno trženje živil, ki imajo pretečen datum uporabe ali datum minimalne trajnosti.


Glavna inšpektorica Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje mag. Saša Dragar-Milanovič pa je na osvetlila zgodovino nastanka medresorske delovne skupine na temo viškov hrane. Konec leta 2011 so bili namreč vsi predstavniki uradnega nadzora (Zdravstvenega inšpektorata RS, Veterinarske uprave RS ter Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) vabljeni k predsedniku RS na sestanek na temo vzpostavitve slovenske banke hrane. Ta sestanek, na katerem so bili prisotni tudi vsi glavni predstavniki humanitarnih organizacij (Rdeči križ, Karitas), ki se ukvarjajo z razdeljevanjem hrane, kot tudi predstavniki Slovenske banke hrane (SIBAHE). Ta sestanek je »botroval« nadaljnjemu razvoju projektov zbiranja viškov hrane, ki ostaja v trgovskih verigah ter deloma tudi v šolah in vrtcih. V projekt so vključene humanitarne organizacije, ki s pomočjo svojih članov in prostovoljcev zbirajo viške hrane in jih razdelijo pomoči potrebnim ljudem, kot so brezdomci, varne hiše, materinski domovi, domovi za ostarele idr.

 

*    *    *

Tonski posnetki z novinarske konference:

- minister mag. Dejan Židan (mp3; 3,9 MB),

ministrica dr. Anja Kopač Mrak (mp3; 2,1 MB)

- dr. Vida Čadonič Špelič (mp3; 3,9 MB),

- dr. Saša Dragar Milanovič (mp3; 5,5 MB)