Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Državna sekretarka Strniša na 9. srečanju prašičerejcev

Ljubljana, 23. 6. 2014 – Državna sekretarka mag. Tanja Strniša se je minuli petek v Bakovcih udeležila 9. srečanja prašičerejcev, ki ga vsako leto organizira Slovenska zveza prašičerejcev. Državna sekretarka je v svojem nastopu predstavila ukrepe bodoče SKP, ki so namenjeni tudi prašičerejcem in spodbujanju proizvodnje ter samooskrbi s prašičjim mesom.

Uvodoma je državna sekretarka prisotne obvestila, da je junija Vlada RS sprejela več pomembnih strateških dokumentov za kmetijstvo. Seznanila se je s predlogom Programa razvoja podeželja 2014–2020, ki je bil tudi že formalno posredovan na Evropsko komisijo. Seznanila se je s shemo modela neposrednih plačil za obdobje 2015–2020, sprejela pa je ključni implementacijski dokument – Strategijo za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki zajema oba prej omenjena mehanizma za doseganje strateških ciljev in ki je razvejana ne samo po horizontalnih vsebinah, pač pa določa sektorske strateške in razvojne cilje ter konkretne usmeritve za doseganje teh.

 
Prioriteti ministrstva v letu 2014 in 2015 sta tako vsekakor sprejem Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 in uspešna implementacija reformirane SKP, kar obsega tudi sprejem modela izvedbe neposrednih plačil. Med ključnimi nacionalnimi usmeritvami prihodnjega PRP 2014–2020, za katerega je namenjenih 1,107 milijard EUR za celotno programsko obdobje, je državna sekretarka izpostavila povečanje produktivnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva in gozdarstva, dvig stopnje samooskrbe, učinkovitejše tržno organiziranje, krepitev agroživilskih verig ter večjo prepoznavnost in kakovost lokalno pridelanih proizvodov, prenos znanja in inovacij, zelena delovna mesta in skladen razvoj podeželja ter skrb za okolje in prilaganje podnebnim spremembam. Kar zadeva nov model neposrednih plačil, je glede izenačevanja plačil opozorila, da bo to izvedeno postopno do leta 2019, kar bo omogočilo lažje prilaganje novemu sistemu ter da bodo v največji možni meri upoštevane nacionalne, regionalne naravne in strukturne značilnosti slovenskega kmetijstva. Slovenija bo imela za neposredna plačila v obdobju 2015–2020 skupaj okoli 815 milijonov EUR.

 

Kar zadeva področje prašičereje, si je Vlada v sprejeti Strategiji razvoja kmetijstva zastavila precej ambiciozne cilje na področju samooskrbe s prašičjim mesom, in sicer dvig samooskrbe na 70 % ter boljšo konkurenčnost in tržni delež s prašičjim mesom in izdelki iz prašičjega mesa na slovenskem trgu, ki predstavljajo pomemben izziv za politiko in rejce. Zato so ključnega pomena podpore naložbam za krepitev konkurenčnosti, pridelave, predelave in trženja, povezovanju (skupne naložbe, vzpostavljanje skupin in organizacij proizvajalcev), uvajanje in spodbujanje shem kakovosti z višjo dodano vrednostjo in podobno. Med ukrepi je še izpostavila prostovoljni ukrep »Dobrobit živali«, ki je v Sloveniji namenjen prašičerejcem kot spodbuda za zagotavljanje nadstandardnih rešitev pri reji prašičev. Trenutno je v Sloveniji vključenih 170 kmetij in potrebno je razmisliti, kako ga do naslednjega leta nadgraditi in ga narediti bolj zanimivega za vse tiste, ki vanj še niso vstopili.

 

*   *   *