Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Zadnje zasedanje kmetijskih in ribiških ministrov pod predsedstvom Italije

Bruselj, 15. – 16. 12. 2014 – Ministri držav članic Evropske unije, pristojni za kmetijstvo in ribištvo so se sestali na zadnjem zasedanju Sveta EU v letošnjem letu. Tokratno dvodnevno zasedanje ministrov je bilo zelo intenzivno, saj je bilo na dnevnem redu skoraj trideset točk. Glede na to, da italijansko predsedstvo zaključuje predsedovanje Svetu EU so bila na tokratnem zasedanju podana številna poročila o napredku posameznih zakonodajnih predlogov. Sprejeti so bili tudi nekateri sklepi sveta oziroma predsedstva o pomembnih vsebinah SKP, ki predstavljajo politične usmeritve za nadaljnjo razpravo.

Zadnje zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki je potekalo pod predsedovanjem Italije, so ministri začeli z vsebinami s področja ribištva, nadaljevali pa s številnimi točkami s področja kmetijstva. V zadnjem delu pa so obravnavali točke s področja varne hrane in zootehnike ter ribištva. Ministri so med drugim razpravljali o krepitvi politik EU za mlade kmete, prihodnosti v sektorju mleka, shemi pomoči za oskrbo šol s sadjem, zelenjavo in mlekom, ukrepih EU na embargo Ruske federacije, poenostavitvi SKP, stanju v pogajanjih o novih pravilih za ekološko kmetovanje ter se dotaknili odprtih vprašanj glede odobritve programov za razvoj podeželja. Na področju varne hrane je predsedstvo predstavilo poročila o napredku pri obravnavi predloga treh uredb iz paketa »Pametnejša pravila za bolj varno hrano« ter s področja zootehnične zakonodaje. Sicer pa so ministri na tokratnem zasedanju dosegli politični dogovor o kvotah za ribolov za leto 2015 za nekatere staleže rib v Severnem morju, Atlantiku in nekaterih mednarodnih vodah.

 

*   *   *

 

PODROBNEJE O VSEBINI ZASEDANJA SVETA EU ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO:

 

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe glede sheme pomoči za oskrbo izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo, bananami ter mlekom

 

Na zasedanju je italijansko predsedstvo predstavilo poročilo o napredku pri obravnavi predloga uredbe v zvezi s shemo pomoči za oskrbo s sadjem in zelenjavo, bananami in mlekom v izobraževalnih ustanovah. Slovenija podobno kot večina držav meni, da je predlagani nabor upravičenih proizvodov preozek. Kot je po zasedanju na novinarski konferenci dejal minister mag. Dejan Židan, se Slovenija ne strinja, da se iz dosedanje šolske sheme za mleko vključi le konzumno mleko, zato je predlagala razširitev na fermentirane mlečne proizvode (jogurt, kefir), saj so pomembni z vidika zdravja otrok in mladine in imajo epidemiološko dokazano še večji varovalni učinek kot mleko. »Slovenija tudi močno nasprotuje določitvi ovojnice za mleko za države članice na podlagi črpanja sredstev za shemo šolskega mleka na podlagi preteklih let«. Po besedah ministra bi ta shema, ki je bila zaradi administrativne zapletenosti nedostopna, tako ostala zaradi pretekle nizke izkoriščenosti še naprej nedostopna za slovenske šolarje. Ukrep razdeljevanje sadja (in zelenjave) v šolah je bil sicer prvič vzpostavljen v šolskem letu 2009/2010. V Sloveniji je bilo v letu 2014 za ta ukrep izplačanih 833.081 EUR sredstev, vključenih pa je bilo 410 osnovnih šol (90 % vseh osnovnošolcev v Sloveniji), razdeljeno je bilo 562 ton sadja in zelenjave, pomoč na učenca pa znaša okvirno 6 EUR/šolsko leto. Shema šolskega mleka je bila osnovana pred 30 leti, ko so se pojavili viški mleka, da bi se spodbudilo pitje mleka in uživanje mlečnih izdelkov. V Sloveniji je zaradi administrativne zahtevnosti v letu 2012/13 koristilo sredstva šest, v letu 2013/14 pa samo štiri osnovne šole.

 

Poenostavitev SKP

 

Evropska komisija je predstavila zavezo na področju poenostavitve Skupne kmetijske politike kot eno glavnih prednostnih nalog za leto 2015. Namen tega je zmanjšati administracijo, ki prispeva k stroškom za kmete in druge gospodarske subjekte, preprostejša pravila pa bodo prispevale k večji konkurenčnosti in bodo okrepila potencial ustvarjanja delovnih mest kmetijstva, podeželja in trgovine. Komisija je poenostavitev že začela s celovitim pregledom usklajenosti celotne SKP. Slovenija je pozdravila zavezo Komisije, saj to pomeni zmanjšanje bremen ter obenem tudi stopnje napak tako za izvajalce dejavnosti kot tudi administracijo; izrednega pomena pa je poenotenje zakonodaje in postopkov izvedbe za ukrepe I. in II. stebra. Kot je poudaril minister Židan, bo »Slovenija aktivno prispevala k razpravi, pripravili bomo tudi predloge za poenostavitve, saj smo to obljubili tudi našim kmetom«. 

 

Razprava o prihodnosti sektorja mleka

 

Ministri so razpravljali tudi o prihodnosti sektorja mleka, ki v vseh državah EU predstavlja enega ključnih kmetijskih sektorjev, ki pomembno prispeva k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje. Evropska komisija je na nedavni konferenci glede mlečnega sektorja napovedala pozitiven trend, EU kot celota naj bi še povečevala proizvodnjo, zlasti na račun stabilnega povpraševanja na globalnih trgih. Vendar pa povečanje proizvodnje mleka v EU ne bo regionalno uravnoteženo, saj se bo proizvodnja koncentrirala le na regije z nižjo proizvodnjo ceno in sicer gre pri tem za stare države članice, tako naj bi bila ključna rast proizvodnje mleka skoncentrirana na Nemčijo, Dansko, Nizozemsko, Irsko in Francijo. Kot je na zasedanju poudaril minister mag. Židan, Slovenija pričakuje učinkovit in finančno vzdržen sistem ukrepov v primeru prihodnjih hudih tržnih in cenovnih neravnovesij, pri tem pa pomembno, da predlogi za uvedbo ukrepov za blažitev posledic nestabilnih razmer na trgu nujno vključujejo tudi informacijo o virih financiranja. Za Slovenijo so izrednega pomena tudi vsi dodatni ciljno naravnani ukrepi za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Komisija pa mora v okviru nedavno ustanovljenega mlečnega observatorija še naprej pozorno spremljati razmere na trgu in pravočasno reagirati s primernimi ukrepi. Pri tem je potrebno po mnenju Slovenije spremljati vse cene (od proizvodnje, predelave do prodaje) ter prenos cen vzdolž celotne mlečne verige kot tudi morebitne nepoštene prakse. Nekatere države, med drugim tudi Slovenija, so v razpravi menile, da bi bil verjetno edini v praksi delujoči ukrep podaljšanje kvot za mleko. Glede možnosti plačila dajatve za preseganje mlečne kvote v več brezobrestnih obrokih, kot pomoč kmetom v državah članicah, ki bodo v tržnem letu 2014/2015 presegle kvoto, Slovenija temu ni nasprotovala.

 

Krepitev politik EU za podporo mladim kmetom

 

Glede krepitve politik EU za podporo mladim kmetom je Slovenija podprla sklepe, ki jih je podprlo 22 držav članic, zato so bili sprejeti v obliki sklepov predsedstva. Izpostavila je, da je generacijska pomladitev v kmetijstvu ključnega pomena, posebej v času, ko je brezposelnost med mladimi še posebej visoka. Slovenija pri tem izpostavlja lažji dostop do finančnih virov ter kmetijskih zemljišč kot proizvodnega potenciala, ob tem pa podpira pobudo za izmenjavo mladih kmetov, ki bi se lahko izvajala pod okriljem nacionalnih mrež za podeželje, predvsem z vidika kakovostnega prenosa informacij, znanja in inovacij. 

 

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov

 

Svet EU je nadaljeval tudi razpravo o predlogu Uredbe o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, ki naj bi izboljšal konkurenčnost ekološkega sektorja v EU, povečal zaupanje potrošnikov ter utrdil pozicijo ekološkega sektorja na globalnih trgih. Italijansko predsedstvo je, v nasprotju s prvotno namero, da bi pri predlogu uredbe skušalo doseči delni splošni pristop Sveta, zgolj predstavilo dokument s ključnimi političnimi usmeritvami za nadaljnjo razpravo o tem aktu. Po mnenju Slovenije je bil v času italijanskega predsedovanja Svetu EU narejen velik napredek pri obravnavi predloga uredbe. Slovenija podpira prizadevanja, da se izboljša transparentnost na področju nadzora nad ekološko pridelavo in predelavo ter na področju uvoza ekoloških proizvodov iz tretjih držav. Kot je dejal mag. Židan, je treba vsem proizvajalcem omogočiti enake pogoje za opravljanje svoje dejavnosti, saj se na ta način lahko še bolj poveča zaupanje potrošnikov v ekološko kmetovanje. Potrebno je tudi odpraviti čim več administrativnih ovir, ki bremenijo kmeta, izvajalce nadzora in tudi pristojne organe. Minister je posebej izpostavil dosežen dogovor glede možnosti vzporedne pridelave, saj je to bistveno za nadaljnji razvoj ekološkega kmetovanja v EU ter dogovor glede izjeme od pravil ekološkega kmetovanja (npr. uporaba neekološkega semena in živali, ko ekoloških ni na voljo, odstranjevanje rogov), saj to ohranja konkurenčnost sektorja ekološke pridelave in predelave v EU. Slovenija pozdravlja, da je bilo zaradi prevelike administracije doseženo črtanje dodatnih standardov, ki se nanašajo na sistem ravnanja z okoljem. Za Slovenijo je pomemben tudi dogovor, da bo omogočeno označevanje proizvodov iz preusmeritve in uporaba biodinamičnih pripravkov v ekološkem kmetovanju. Pomembno je tudi, da bodo trgovci na drobno, ki prodajajo samo predpakirane proizvode neposredno končnemu potrošniku, izključeni iz sistema nadzora, saj to zmanjšuje administrativno breme gospodarstvu. Kot je v razpravi poudaril minister Židan, pa Slovenija želi tudi, da se v predlogu uredi tudi področje (ne)uporabe nanotehnologije v ekološkem kmetovanju.

 

Izvajanje ukrepov v sektorju sadja in zelenjave po embargu Ruske federacije / razmere na trgu prašičjega mesa po embargu Ruske federacije

 

Na zasedanju je poljska delegacija predstavila pobudo glede izvajanja dodatnih ciljnih ukrepov v sektorju sadja in zelenjave na Poljskem zaradi nestabilnih razmer na trgu, ki so posledica prepovedi uvoza kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom EU na trg Ruske federacije. Na Poljskem so jabolka vodilni proizvod v sektorju sadja, in sicer predstavljajo 75 % vseh pridelanih sadnih vrst. Po mnenju Poljske ukrepi EU za blaženje posledic tržnih razmer zaradi embarga niso bili dovolj učinkoviti, saj so bili uvedeni, da bi predvsem podprli organizacije proizvajalcev.

 

Danska, belgijska, irska, francoska, madžarska, poljska in romunska delegacija, s podporo estonske in avstrijske delegacije, pa so Svet EU opozorile na poslabšanje razmer na trgu prašičjega mesa zaradi uvoznih omejitev Ruske federacije za kmetijske proizvode s poreklom iz EU. Ruska federacija je namreč predstavljala za EU največji izvozni trg za prašičje meso. Dolgoročna rešitev tega problema je iskanje novih trgov, države pa so podale pobudo, da se tudi v tem sektorju uvedejo začasne sheme podpore za zasebno skladiščenje. 

 

Slovenija v splošnem podpira vse ciljne ukrepe, ki bi čim hitreje pripomogli k stabilizaciji sektorja sadja in zelenjave ter sektorju prašičjega mesa. Pri tem je minister mag. Židan poudaril, da se na slovenskem trgu soočamo predvsem s posrednim učinkom, ki nastaja zaradi povečane ponudbe neizvoženih proizvodov, namenjenih za trg Ruske federacije, na trgu EU, kar vpliva na zniževanje cen zadevnih kmetijsko-živilskih proizvodov na slovenskem trgu. Poleg zlasti mleka in mlečnih izdelkov ter jabolk je posreden vpliv pri nas občutiti še v sektorju prašičjega mesa, kjer se ekonomske razmere pri nas že nekaj let poslabšujejo. Po besedah ministra bi bilo nujno potrebno, da se pred morebitno uvedbo novih ukrepov za blažitev posledic nestabilnih razmer na trgu najprej natančno analizira že izvedene ukrepe po posameznih državah članicah, kot tudi opredeliti možne vire financiranja v primeru uvedbe dodatnih ukrepov. Morebitni novi ukrepi bi morali vključevati tudi nediskriminatorno obravnavo držav članic s stališča učinkov krize, ki so tako neposredni kot tudi posredni, saj se količine pridelka, za katerega je bil trg Ruske federacije zaprt, pojavljajo v ostalih državah članicah pridelovalkah in vplivajo na ceno. Slovenija je v razpravi tudi izpostavila, da se kriza ni zaključila, potrebno pa je podrobno spremljati razmere na trgu v vseh sektorjih in jih podpreti. Na podlagi pridelovalnih razlik in razmer na trgu je potrebno prilagoditi že sprejete ukrepe, v kolikor bi se to izkazalo za potrebno. 

 

Sklepi Sveta EU o stopnjah napak za kmetijske odhodke

 

Na zasedanju so ministri soglasno sprejeli tudi sklepe Sveta o stopnji napake za kmetijske odhodke. Evropsko računsko sodišče (ERS) je namreč ugotovilo visoko stopnjo napake za izdatke Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), saj presega postavljeno mejo 2 % sprejemljivo stopnjo. Visoka stopnja je zaskrbljujoča in že četrto leto višja od te meje, zato se Komisija in Svet odzivata na ugotovitve ERS v poročilu za leto 2013. Pri EKSRP se je stopnja napake v letu 2013 sicer znižala in znaša 6,7 % (2012: 7,9 %). Neposredna plačila in tržne podpore, financirane iz EKJS, izkazujejo 3,6 % stopnjo napake (2012: 3,8 %). 

 

Slovenija si močno prizadeva za obvladovanje stopnje napake pri izvajanju SKP in beleži sorazmerno dobre rezultate. Na podlagi podatkov kontrolnih statistik in drugih dejavnikov je Komisija za Slovenijo v letu 2013 izračunala naslednjo stopnjo napake: EKJS – neposredna plačila 0,85 % ter trgovinski ukrepi (ne-IAKS) 1,4 %; pri EKSRP je v Sloveniji za vse skupine ukrepov napaka 2,17 %, pomembno se je zaradi izvedenih aktivnosti iz akcijskega načrta znižala pri izvajanju kmetijsko-okoljskih ukrepih in je na ravni okoli 4 %.

 

Svet EU je pripravil sklepe, v katerih izpostavlja pomembnost kakovosti vzpostavljenih sistemov upravljanja in kontrol držav članic v okviru deljenega upravljanja s sredstvi Unije in sicer, da se napake odkrijejo in popravijo že v začetni fazi odobravanja zahtevkov za plačilo. Izpostavlja se tudi odgovornost nacionalnih administracij pri izvajanju SKP v obdobju 2015-2020, zato naj bodo ukrepi enostavni in preverljivi, kar bo vplivalo na znižanje stopnje napake. Svet tudi poziva Komisijo, da podpre države članice pri pripravah na izvajanje s čim prejšnjim dokončanjem smernic in navodil za izvajanje ukrepov. Prav tako Svet poziva, da naj Komisija nadaljuje delo z eksperti držav članic in izvede preventivne obiske v državah članicah, da se izogne problemu različnih razlag pravil Unije, kar je eden od pomembnih vzrokov za visoko stopnjo napake, ki jo ugotavlja ERS. Svet tudi podpira pobudo Komisije, da nadaljuje z aktivnostmi možnih poenostavitev zakonodaje za izvajanje SKP z upoštevanjem, da se zagotavlja doseganje ciljev SKP. Svet v sklepih tudi opozarja, da se stroški kontrol, ki so že sedaj visoki, zaradi uvedbe novih dodatnih kontrol ne smejo zviševati čez mero stroškovne učinkovitosti, zato je še vedno pomembno doseči primerno ravnotežje med stopnjo napake in doseganjem ciljev SKP. Svet daje tudi ponovno pobudo za zvišanje dovoljene stopnje napake (2 %) pri posameznih shemah SKP (zvišanje pri kmetijsko-okoljskih ukrepi na 4 %).

 

Odobritev PRP 2014-2020 in obveznosti iz leta 2014

 

Belgijska delegacija je na zasedanju opozorila, da je na podlagi informacij Evropske komisije mogoče zaključiti, da bo iz različnih razlogov sprejetje večine nacionalnih programov razvoja podeželja preloženih na drugo polovico 2015. Zaradi navedenega bo v primerih, da je država članica že izčrpala vsa finančna sredstva iz obdobja 2007-2013, dejansko nastalo obdobje finančne praznine za upravičence. Za premostitev tega obdobja Belgija predlaga podaljšanje prehodnega obdobja iz tranzicijske uredbe 1310/2013.  

 

Dodatno je italijansko predsedstvo v svojem dokumentu podalo informacijo o stanju odobritve PRP 2014-2020 in obveznostih iz leta 2014 za programe, ki se sofinancirajo s sredstvi EKSRP in niso sprejete do 31. 12. 2014. V kolikor države EU ne predložijo zadnje verzije PRP do določenega datuma, bodo morale počakati na revizijo večletnega finančnega okvira (VFO), kar pomeni, da bo njihov PRP odobren po maju 2015. To posledično pomeni, da ni pravne varnosti za prevzemanje novih obveznosti oziroma za podaljšanje starih obveznosti. Poleg tega zamuda pri odobritvi RDP pomeni, da te države ne prejmejo povračila EU sredstev, ki so že bila izplačana upravičencem, kar predstavlja veliko breme za nacionalne proračune. V skladu z dokumentom Komisije  je namen EK prenesti neporabljene zneske iz leta 2014 v leto 2015. Države članice pozivajo EK, da se zagotovi nemoten začetek RRP 2014-2020 in da se prepreči zamudo pri odobritvi PRP ter da se omogoči čim večja možna fleksibilnost pri tolmačenju uredb EU, in sicer, da:

- se določbe finančne uredbe tolmači tako, da se državam članicam mogoči, da predložijo končno različico PRP v potrditev EK do konca leta 2014,

- službe EK čim prej zaključijo postopke posvetovanja glede končnega različice PRP,

- predložitev meril za izbor odboru za spremljanje naj bo mogoč tudi po objavi razpisov za zbiranje predlogov (kjer je to primerno).

 

Vlada RS se je s prvim predlogom PRP 2014 – 2020 seznanila na seji 12. 6. 2014, 16. 6. 2014 pa je bil prvi predlog PRP 2014 – 2020 posredovan na Evropsko komisijo. Pripombe na prvi predlog PRP 2014 – 2020 je RS prejela 22. 9. 2014. Sledila so intenzivna usklajevanja z Evropsko komisijo in hkrati tudi usklajevanja s ključnimi strokovnjaki in deležniki v RS. Drugi uradni predlog PRP 2014 – 2020 je tako načeloma že usklajen z Evropsko komisijo, pričakuje se le še morebitne manjše tehnične popravke. Drugi uradni predlog 2014 – 2020 je bil 5. 12. 2014 poslan na Evropsko komisijo, ki naj bi program potrdila predvidoma februarja 2015. Omenjena časovnica omogoča pravočasen sprejem nacionalnih pravnih podlag in nadgradnjo informacijskega sistema za izvajanje PRP 2014–2020 že v letu 2015, vključno s kmetijsko okoljskim in podnebnim ukrepom ter ukrepom ekološko kmetijstvo, ki se začneta izvajati že 1.1.2015. Če PRP do konca decembra 2014 ne bi dobil potrditve statusa »ready for adoption«, bi se uvrstil v skupino »poznih programov«, ki bodo morali pred formalno potrditvijo s strani EK počakati, da se najprej spremeni evropska uredba o večletnem finančnem okviru in proračun EU za leto 2015, kar bo potrditev odložilo na začetek poletja ali jeseni 2015.

 

Podaljšanje upravičenosti izdatkov v okviru programov za razvoj podeželja 2007–2013

 

Na zasedanju je poljska delegacija predstavila pobudo, da se podaljša obdobje upravičenosti izdatkov v okviru programov razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 (PRP 2007–2013) za 6 mesecev. Tako bi lahko plačilne agencije v državah članicah prevzete obveznosti do upravičencev iz PRP 2007–2013 namesto do 31. 12. 2015 izplačevale do 30. 6. 2016. Na ta način bi se omogočilo polno in učinkovito rabo sredstev v državah članicah. Zaradi zamika uveljavitve zakonodaje EU na področju politike razvoja podeželja za programsko obdobje 2014–2020 in zamudnega potrjevanja programov razvoja podeželja 2014–2020 lahko države članice v skladu s tako imenovanimi »tranzicijskimi določbami« prevzemajo obveznosti do upravičencev v skladu s pravili iz PRP 2007–2013 še v letu 2014. V tem primeru je rok za zaključek naložbe in uveljavitev zahtevka za izplačilo relativno kratek. Poleg tega investicije v okviru sedanje finančne perspektive potekajo v nestabilnih tržnih pogojih: težak gospodarski in finančni položaj, nestabilnost na vzhodnih trgih, začasno poslabšanje donosnosti nekaterih subjektov. Zato upravičenci pogosto zaprosijo za podaljšanje obdobja za izvedbo investicije. Zato Poljska predlaga, da se državam članicam omogoči podaljšanje obdobja upravičenosti izdatkov iz programov razvoja podeželja 2007–2013. Predlagana rešitev bi predvsem prišla v poštev v državah članicah, ki bodo še imele ostanek sredstev v PRP 2007–2013 in še ne bodo imele potrjen, oziroma še ne bodo izvajale, PRP 2014–2020. 

 

Slovenija načrtuje v okviru sprememb PRP 2007–2013 v skladu z dovoljenimi prerazporeditvami med osmi (do 3 % sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja letno ob upoštevanju minimalnega deleža na os) zagotoviti polno črpanje razpoložljivih sredstev iz PRP 2007–2013 v veljavnem obdobju upravičenosti izdatkov (to je do 31. 12. 2015). Kljub temu se Republika Slovenija strinja z možnostjo podaljšanja obdobja upravičenosti izdatkov.

 

*   *   *

 

Tonski posnetek mag. Dejana Židana z novinarske konference (.mp3): 1. del, 2. del