Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Minister Židan na strokovnem posvetu o pomembnih in ogroženih opraševalcih

Ljubljana, 19. 2. 2015 – Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je danes dopoldne udeležil strokovnega posveta na temo prezrtih, a izjemno pomembnih opraševalcev – čmrljev in čebel samotark. Posvet je organiziral Nacionalni inštitut za biologijo.

Čebela ni edina opraševalka, saj njeno delo dopolnjuje vrsta divjih opraševalcev, Njihovo število presega 1000, od tega je v Sloveniji: 35 vrst čmrljev, preko 500 vrst divjih čebel (čebele samotarke), ostalo pa še metulji, nekateri hrošči in drugi opraševalci.

 

Prispevek divjih opraševalcev je večji, kot so domnevali v preteklosti. Za zanesljivo kmetijsko pridelavo bo zato v prihodnosti potrebno več pozornosti nameniti tudi drugim opraševalcem. Vloga divjih opraševalcev pa je naslednja: nekatere vrste rastlin imajo cvetove, ki jih čebela težko ali pa sploh ne more oprašiti (znan primer je paradižnik), občutljivost čebel na vreme (dež, veter ali mraz), kar za čmrlje ni ovira, divji opraševalci so pomembni kot »plan B« v primeru, da populacije čebel npr. zaradi bolezni nenadoma upadejo.

 

Divji opraševalci se soočajo z enakimi težavami kot kranjska čebela. Tudi njih ogroža pomanjkanje hrane, bolezni in pesticidi. Živijo divje in nihče jih ne hrani, prav tako ne zdravi. Poleg tega jim primanjkuje varnih gnezdišč, ki jih je v intenzivno obdelani kmetijski krajini vedno manj. Nevarnost predstavlja tudi uvažanje tujerodnih čmrljev, ki je v Sloveniji povsem legalno. Zaradi križanja in vnosa novih bolezni, to ogroža predvsem domorodne populacije čmrljev. Nekatere bolezni se lahko prenašajo tudi na čebele, zato tako uvažanje predstavlja tveganje tudi za kranjsko čebelo. 

 

Divji opraševalci so zelo pomembni, a ogroženi, zato bi jih morali varovati. Čeprav živijo divje, jim lahko pomagamo. K sreči nekateri ukrepi s katerimi pomagamo čebeli, npr. sajenje medovitih rastlin in zmanjševanje uporabe pesticidov, koristijo tudi divjim opraševalcem. Nujno bi bilo še zagotavljanje varnih mest za gnezdenje, prepoved uvoza in vzpostavitev domače vzreje čmrljev. Potrebno bi bilo tudi vzpostaviti reden monitoring divjih opraševalcev. Za oblikovanje učinkovitih ukrepov za njihovo varovanje so namreč nujni podatki o stanju njihovih populacij.

 

 

*   *   *