Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

32. Gozdarski študijski dnevi

Dolenjske Toplice, 22. april 2015 – Državna sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša in Miha Marenče sta se udeležila 32. Gozdarskih študijskih dni 2015, na katerih so spregovorili o zakonodaji s področja gozdarstva ter pogledov nanjo.

Medtem, ko je Miha Marenče uvodoma nagovoril udeležence dogodka, je mag. Tanja Strniša v razpravi predstavila vizijo in izzive sobivanja kmetijstva in gozdarstva v Sloveniji ter poudarila pomen trajnostnega razvoja kmetijstva pri doseganju dolgoročnih strateških ciljev v kmetijstvu, pa tudi vlogo gozda in gozdarstva v tem razvoju. 

 

Temelj dolgoročne strategije v kmetijstvu v Sloveniji je zagotavljanje samooskrbe s hrano, varovanje naravnih virov in biotske raznovrstnosti ter zagotavljanje in ustvarjanje delovnih mest tako v kmetijstvu in živilstvu kot tudi na področju gozdarstva. Podeželje se v tem kontekstu pojmuje celovito, po načelu trajnostnega razvoja z vidika treh stebrov, ki definirajo trajnostni razvoj: gospodarskega razvoja, socialnega razvoja ter varstva okolja. Načelu trajnostnega razvoja sledi krovni strateški dokument razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva, leta 2011 sprejeta Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri« (Uradni list RS, št. 25/11) in tudi njen izvedbeni akt, v letu 2014 sprejeta Strategija za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020.

 

Zaradi tesne povezanosti kmetijstva in gozdarstva na podeželju je treba iskati dopolnjujoče se priložnosti razvoja in skrbno ravnati z naravnimi viri, s katerimi razpolagamo – kmetijskimi zemljišči, vodo, gozdom. Značilnost slovenskega kmetijstva in gozdarstva je ravno njuno prepletanje, zato gre iskati priložnost za uspešno kombinacijo obeh dejavnosti tako na nivoju kmetije (npr. preko razvoja dopolnilnih dejavnosti) kot v širšem nacionalnem smislu; kjer moramo zasledovati cilje ohranjanja oziroma ustvarjanja (zelenih) delovnih mest, ki temeljijo na potencialu domače surovine, pridelave, predelave in na potencialu domačega znanja. V okviru  samooskrbe s hrano take priložnosti vidimo in zasledujemo s podporami na področju prestrukturiranja kmetij, modernizacije, tehnološkega napredka in razvoja kratkih oskrbnih verig, na področju gozdarstva pa gre ustvarjanje delovnih mest iskati predvsem z oživitvijo lesnopredelovalne industrije in v razvoju gozdno-lesnih verig.

 

Državna sekretarka mag. Strniša je predstavila tudi ukrepe Programa razvoja podeželja 2014-2020 za gozdarstvo, kajti v novem programskem obdobju je pomen te panoge še večji. To je posledica dejstva, da je tudi na nivoju EU gozd in gozdarstvo prepoznano kot izreden potencial, pokazala se je tudi potreba po novi strategiji za gozdove in gozdarstvo ter okvirju, ki bo usklajeval politike, povezane z gozdovi, zagotavljal njihovo skladnost in omogočal sinergije z drugimi sektorji. PRP 2014-2020 tako omogoča večji nabor ukrepov v gozdarstvu; za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva za lastnike in solastnike zasebnih gozdov ter njihova združenja, agrarne in pašne skupnosti, čemur je namenjenih 9,6 mio EUR; naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo in mobilizacijo lesa, kjer bodo mali gospodarski subjekti ter kmetije z dopolnilno dejavnostjo kandidirali za naložbe v predindustrijsko, primarno predelavo lesa majhnega obsega proizvodnje, čemur je namenjenih 28 milijonov evrov in naložbe v primarno predelavo lesa (prva predelava hloda v različne proizvode), večjega obsega proizvodnje ter sekundarno predelavo lesa (mizarske delavnice, proizvodnja pohištva) v okviru podpor ukrepa Razvoj kmetij in podjetij in podukrepa Naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, za katere je skupno namenjenih 64,7 milijonov evrov; naložbe v nakup nove mehanizacije za sečnjo in spravilo lesa v višini 11 milijonov evrov.

 

Pomemben izziv je tudi uspešno sobivanje in konstruktiven dialog med vsemi deležniki v prostoru, ki si ga delijo kmetijska zemljišča in gozd, torej med prebivalci na podeželju, uporabniki tako kmetijskih zemljišč kot gozda oziroma kmetovalci in gozdarji, lovci, naravovarstveniki. Nujno je zagotoviti ohranjanje ravnovesja v naravi tako iz vidika dolgoročnosti kot tudi v širšem nacionalnem kontekstu okoljskega in socialnega vidika gozdov, pri tem pa je treba upoštevati tudi legitimna pričakovanja kmetov, da lahko na gospodaren način izvajajo svojo dejavnost.

 

Kot pomembne korake v regionalnem razvoju in razvoju slovenskega podeželja v smeri zagotavljanja sobivanja in pri reševanju ‎aktualnih izzivov kmetijstva in gozdarstva pa je potrebno omeniti se nastajajoči predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, predlog Zakona o agrarnih skupnostih in ukrepe za odpravo zaraščanja kmetijskih zemljišč.

 

*  *  *