Skoči na vsebino

NOVICA

46. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 16. 7. 2015 - Vlada RS je na današnji seji obravnavala štiri točke iz delovnega področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vlada je obravnavala informacijo o vinu teran, ki ima nacionalno zaščito že več desetletij, od vstopa Slovenije v Evropsko unijo pa tudi polno zaščito EU kot vino, ki se prideluje samo na Krasu v Sloveniji iz sorte refošk.

 

Vlada ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nalaga, da vztraja pri zaščiti, brez kakršnekoli izjeme glede uporabe zaščitenega imena za druge pridelovalce vina. Zaščita terana je tudi del kulturne dediščine in nacionalne identitete ter bistvenega ekonomskega pomena za Kras.

 

Slovenija verjame v transparentnost delovanja Evropske komisije in pričakuje spoštovanje pravnega reda Evropske unije.

 

 

Vlada sprejela Uredbo o določitvi višine in začetku plačevanja obveznega prispevka za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov za zavezance sektorja pridelave in predelave mleka

 

Vlada RS je sprejela Uredbo o določitvi višine in začetku plačevanja obveznega prispevka za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov za zavezance sektorja pridelave in predelave mleka. Uredbo je sprejela na podlagi odločitve mlečnega sektorja, da vstopi v promocijo in k njej prispeva tudi svoj finančni delež. To je pomemben korak k začetku sistemske promocije kmetijskih in živilskih proizvodov na podlagi Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. 


Na predlog mlečnega sektorja bo višina prispevka za sektor mleka znašala 0,5 EUR na 1.000 l mleka. Polovico tega prispevka (0,25 EUR na 1.000 l oziroma 25 EUR na 100.000 l mleka) prispeva nosilec kmetijskega gospodarstva, ki se ukvarja s pridelavo mleka, drugo polovico pa kupec, ki mleko odkupi z namenom predelave. Pobiranje prispevka se bo začelo predvidoma 1. 1. 2016 in bo trajalo do 31. 12. 2018.


K zbranemu znesku sektorja bo polovico sredstev prispevala tudi država, kar bo zneslo skupaj predvidoma do 500.000 EUR/letno. Sredstva zbrana s strani sektorja mleka in prispevek države se bodo porabila izključno za namen promocije mleka in mlečnih izdelkov.

 

Promocija bo vključevala informiranje potrošnikov o načinih pridelave in predelave, lastnostih, prehranjevalnih koristih in priporočeni rabi mleka in mlečnih izdelkov. Namenjena bo povečanju zaupanja potrošnikov v sistem zagotavljanja kakovosti, sledljivosti in varnosti pri tovrstnih proizvodih. Obenem pa bo omogočala promocijo sheme »Izbrana kakovost« in ponudbe mleka in mlečnih proizvodov, ki bodo označeni s tem znakom.

 

Ministrstvo bo do 31. 11. 2015 na podlagi te uredbe izdalo navodila, ki bodo podrobneje določala način obračunavanja in plačilo prispevka v praksi. Navodila bodo objavljena na spletnih straneh ministrstva, sicer pa bodo vsi zavezanci o načinu zbiranja prispevka podrobneje pravočasno informirani v jesenskem času. Poleg tega bo ministrstvo pripravilo tudi triletni program promocije in ga v skladu s pravili o državnih pomočeh skupaj z Zakonom o promociji priglasilo Evropski komisiji v Bruslju. Zbiranje prispevka in izvajanje promocije se bo lahko začelo po dokončni odobritvi s strani Evropske komisije.


Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov je bil sprejet leta 2011 in omogoča podlago za izvajanje promocije sektorjev mleka, mesa, sadja, zelenjave, oljčnega olja, medu in žita. Predvideva obvezen prispevek za promocijo za celoten sektor (nosilci kmetijskih gospodarstev in živilskopredelovalna podjetja), ki se samostojno odloči za vstop v to promocijo. S sicer relativno nizkimi prispevki posameznikov se poveča skupna končna količina zbranih sredstev namenjenih za promocijo, kar povečuje intenzivnost in pozitivne učinke promocije.

 

 

Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz PRP RS za obdobje 2014–2020

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.


S sprejeto uredbo se določa izjema od prepovedi nakupa krme v okviru zahtev operacije Planinska paša iz ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP), tako da se dovoli nakup krmnih mešanic in žit in se dopolni glede pregledov na kraju samem in hrambe dokazil na kmetijskem gospodarstvu v zvezi z dovoljenim nakupom krmnih mešanic in žit v okviru zahtev te operacije. V uredbi so tudi jasnejše opredelitve, da mora biti na planini znotraj operacije Planinska paša iz ukrepa KOPOP obtežba z živino od 0,5 do 1,5 GVŽ travojedih živali na hektar površin trajnega travinja na planini v obdobju paše na planini. V novi uredbi se spremeni datum, do katerega organizacije za kontrolo v okviru ukrepa ekološko kmetovanje (ukrep EK) sporočijo podatke o izdanih certifikatih za ekološko pridelavo oziroma predelavo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil za tekoče leto, s 25. novembra na 25. oktober. Nova uredba jasneje določa, da so za ukrepa KOPOP in EK minimalne aktivnosti za vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, vključene v sklop zahtev o minimalni ravni vzdrževanja zemljišč iz uredbe o navzkrižni skladnosti. Uredba se sprejema tudi zaradi določbe, da se pri zahtevah iz ukrepa KOPOP, ki se izvajajo na celem GERK-u, zahtevek, vložen le za del GERK-a, zavrne. Sprejeti so tudi nekateri tehnični popravki v katalogu kršitev, zmanjšanj, zavrnitev in ukinitev plačil, ki je priloga uredbe.

 

 

Vlada sprejela sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za pripravo prehoda iz sistema izplačevanja nadomestil na vodovarstvenih območjih po shemi državnih pomoči v sistem izplačevanja odškodnin na podlagi civilnega prava

 

Vlada RS je sprejela Sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za pripravo prehoda iz sistema izplačevanja nadomestil na vodovarstvenih območjih po shemi državnih pomoči v sistem izplačevanja odškodnin na podlagi civilnega prava.


Medresorska delovna skupina se ustanovi z namenom proučitve možnosti spremembe 79. člena Zakona o vodah, za pripravo prehoda iz sistema izplačevanja nadomestil na vodovarstvenih območjih po shemi državnih pomoči v sistem izplačevanja odškodnin na podlagi civilnega prava, ki ne bodo več državna pomoč.

 

Njene naloge bodo:
- priprava prehoda iz sistema izplačevanja nadomestil na vodovarstvenih območjih po shemi državnih pomoči, ki se izvaja na podlagi Uredbe o načinu izplačevanja in merilih za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima v sistem izplačevanja odškodnin na podlagi civilnega prava,
- preveritev predlaganega sistema z vidika državnih pomoči pri Evropski komisiji, da ne gre za dovoljeno državno pomoč,
- uskladitev predloga novega sistema z mnenjem Evropske komisije, iz katerega izhaja, da ne gre za dovoljeno državno pomoč,
- preveritev in navedba predpisov, na katere bi predlagana sprememba lahko vplivala.

Člani medresorske skupine so:
- Jana Erjavec, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- mag. Gvido Mravljak, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- Mateja Godler, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- Peter Nagode, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- Mateja Tavčar, Ministrstvo za okolje in prostor,
- mag. Franci Lenarčič, Ministrstvo za okolje in prostor,
- Jana Rudolf Mesarič, Ministrstvo za finance,
- Bernarda Suša, Ministrstvo za finance,
- mag. Janko Burgar, Ministrstvo za javno upravo,
- Roman Lavtar, Ministrstvo za javno upravo, namestnik,
- en predstavnik KGZS,
- po en predstavnik ZOS, SOS in ZMOS.

 

Medresorska delovna skupina začne z delom takoj in po prejetju odgovora s strani Evropske Komisije (EK) o njem poroča Vladi RS. Delovati preneha, ko v skladu z odgovorom EK uskladi nov predlog sistema izplačevanja odškodnin na vodovarstvenih območjih, kar pomeni, da v primeru mnenja EK, da ne gre za dovoljeno državno pomoč, pripravi predloge sprememb predpisov, ki vključujejo to rešitev oziroma, v primeru, da gre za dovoljene državne pomoči, obdrži obstoječo ureditev ali poišče drugo ustrezno rešitev za trajno reševanje problematike kmetovanja na VVO, kot so učinkovito zagotavljanje nadomestnih zemljišč, ekološko kmetovanje, popravek sistema državnih pomoči v skladu s predpisi EU oz. vključitev v sistem de minimis.
 

*  *  *