Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

50. redna seja Vlade RS

LJubljana, 28. 8. 2015 - Vlada je na današnji redni seji obravnavala 8 točk z delovnega področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vlada sprejela Uredba o začasnih izrednih ukrepih na trgu s svežim sadjem in zelenjavo

Vlada RS je izdala Uredbo o začasnih izrednih ukrepih na trgu s svežim sadjem in zelenjavo.


Uredba določa vrsto ukrepov, upravičence, pogoje in postopke za dodelitev pomoči za nadaljnje izredne začasne ukrepe na trgu s svežim sadjem in zelenjavo na podlagi Delegirane uredbe Komisije o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 1031/2014 o določitvi nadaljnjih začasnih izrednih podpornih ukrepov za proizvajalce nekaterih vrst sadja in zelenjave.


Ukrepi so namenjeni stabilizaciji trga s svežim sadjem in zelenjavo ter ustalitvi cen. Uredba vzpostavlja nadaljnje začasne izredne ukrepe podpore za sektor sadja in zelenjave za preprečevanje in obvladovanje kriz in sicer kot odziv na krizo zaradi podaljšanja ruskega embarga do avgusta 2016. Skupna količina pridelka, do katere je Slovenija upravičena, je 3.000 ton svežega sadja oziroma zelenjave, ki ga Slovenija v celoti namenja za ukrep umik s trga z brezplačno razdelitvijo. Višina sredstev EU za plačilo ukrepa je 1.190.000 eur.

Uredba predvideva umik s trga z brezplačno razdelitvijo celotne kvote 3.000 ton:
• dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen odobri država (Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas), ter
• vzgojno-izobraževalnim zavodom, vpisanim v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za izobraževanje (vrtcem, osnovnim ali srednjim šolam, dijaškim domovom, zavodom za vzgojo otrok s posebnimi potrebami), domovom za ostarele, centrom za usposabljanje, materinskim domovom, zavetiščem za brezdomce, varnim hišam, zavodom za prestajanje kazni zapora in prevzgojnim domovom, pri čemer se zagotovi, da so tako razdeljene količine dodatek h količinam, ki jih te ustanove navadno kupijo.
S trga se umika sveže sadje in zelenjava tržne kakovosti. Slovenski pridelovalci bodo lahko uveljavljali ukrep za sledeče pridelke: jabolka, hruške, slive, paradižnik, korenje, sladka paprika, kumare in kumarice, zelje, cvetača in glavnati brokoli. Upravičenci bodo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki:
• pridelujejo sadje oz. zelenjavo, in so na agencijo oddali zbirno vlogo za leto 2015 vključno z geoprostorskim obrazcem za vloge in zahtevke na površino, kjer je prijavljeno sadje oz. zelenjava (preverba površin);
• imajo sklenjene pogodbe za pridelek letnika 2015;
• agencijo uradno obvestijo o umiku s trga
• nimajo ugotovljenih nepravilnosti pri opravljenih kontrolah.

Ukrep se izvaja od uveljavitve te uredbe do 30. junija 2016. 

 

Vlada sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o navzkrižni skladnosti

 

Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o navzkrižni skladnosti.

 

Obstoječa uredba se dopolnjuje z nekaj ostrejšimi in bolj razdelanimi rangi sankcioniranja pri zahtevi o označenosti prašičev (zahteva 72.). Zahteva 149. se dopolnjuje v smislu EU uredbe. Oboje je bila zahteva zadnje revizije navzkrižne skladnosti iz novembra 2014. Poleg tega se v noveli uredbe odpravlja še nekaj tehničnih napak.


Uredba o navzkrižni skladnosti sicer povzema zahteve iz EU direktiv s področja varovanja okolja, zdravja ljudi in živali ter varstva rastlin, dodaja pa še nekaj standardov s področja dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč kot so navedeni v Uredbi Sveta in Parlamenta 1306/13. Zahteve veljajo za vse, ki vlagajo zahtevke za neposredna plačila, KOP OP in OMD plačila, ter plačila za obnovo in krčitev vinogradov ter zeleno trgatev. Zahteve so povzete iz obstoječe zakonodaje, kršiteljem pa se sredstva, do katerih so sicer upravičeni, zmanjšajo za upravno kazen, ki se določi glede na resnost, obseg in stalnost kršitve.

 

Vlada sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015

 

Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembah dopolnitvah Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015.

 

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 določa naslednje spremembe in popravke:

– nedvoumno se opredeli potencialno upravičene živali za ukrep podpora za rejo govedi; gre za jasnejšo opredelitev za primer, ko se žival premakne na drugo kmetijsko gospodarstvo in je imela pred tem na prejšnjem kmetijskem gospodarstvu pri pregledu na kraju samem ugotovljene nepravilnosti, za katere je bila uporabljena upravna kazen - zmanjšanje plačil, nedodelitev podpore ali dodatna kazen - taka žival na drugem kmetijskem gospodarstvu ne šteje za potencialno upravičeno za ukrep, čeprav bi na drugem kmetijskem gospodarstvu lahko izpolnjevala vse predpisane pogoje za ukrep;

– poligon dejanske rabe 1800 – kmetijska zemljišča, porasla z gozdnim drevjem, ugotovljen pri pregledu na kraju samem, se obravnava kot GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi;

– uredba določa tudi manjše prilagoditve, popravke oz. spremembe nekaterih obrazcev iz priloge.

 

 

Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2011–2013

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2011–2013.


Sprememba in dopolnitve uredbe se nanašajo na podaljšanje roka za vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev za ukrepe 121 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, 122 Povečanje gospodarske vrednosti gozdov, 123 Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom in 125 Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva. Upravičenci iz ukrepov, ki so junija 2015 na podlagi zahtevka za spremembo obveznosti zaprosili za podaljšanje roka za oddajo zahtevka za izplačilo sredstev, kot jim je bil določen v odločbi o pravici do sredstev, in jim je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) to tudi odobrila, bo AKTRP po uradni dolžnosti na podlagi spremembe te uredbe izdala odločbe, s katerimi jim bo podaljšala rok za zaključek naložbe in oddajo zahtevka za izplačilo sredstev.

Ti upravičenci imajo možnost, da svoje naložbe zaključijo do konca leta 2015. To pomeni, da morajo biti do tega datuma končana vsa dela, računi za nastale stroške pa plačani. Uporabno dovoljenje, če ga je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, treba pridobiti, pa lahko pridobijo najpozneje do 30. junija 2016, ko je zadnji možni rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev.

 

Za uspešnost zaključevanja Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 je pomembno, da se naložbe, ki so bile odobrene, v največji možni meri zaključijo. Na podlagi prejetih analiz ugotavljamo, da se bodo ostali ukrepi, ki smo jih izvajali v okviru Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013, zaključili do 31. avgusta 2015, podaljšanje roka za zaključek naložb pa je bilo potrebno za te štiri ukrepe.

 

Sklepa Sveta o sklenitvi Protokola, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, določene v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo na eni strani ter vlado Danske in lokalno vlado Grenlandije na drugi strani 

 

 

Vlada RS je sprejela stališče k predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Protokola, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, določene v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo na eni strani ter vlado Danske in lokalno vlado Grenlandije na drugi strani. Vlada RS podpira predlog sklepa.


Predlog sklepa Sveta slovenskega ribištva ne zadeva neposredno, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu. Vlada RS pozdravlja določilo Protokola, da Pogodbenici spoštujeta temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravicami iz delovnega razmerja.


Novi protokol je v skladu s cilji Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki krepi sodelovanje med Unijo in Grenlandijo ter spodbuja partnerski okvir za razvoj trajnostne ribiške politike in odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov na ribolovnem območju Grenlandije v interesu obeh pogodbenic.

  

Uredba Sveta o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere ribiške proizvode v obdobju 2016–2018

 

Vlada RS je sprejela stališče k predlogu uredbe Sveta o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere ribiške proizvode v obdobju 2016–2018. Vlada RS ne nasprotuje predlogu uredbe in predlaga, da se preuči ustreznost znižanja višine oziroma ukinitve avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere ribiške proizvode v obdobju 2016–2018.


Oskrba EU z nekaterimi ribiškimi proizvodi je v veliki meri odvisna od uvoza. Da bi EU zadovoljila porabo ribiških proizvodov, je v zadnjih petnajstih letih postala bolj odvisna od uvoza: proizvodnja EU krije le 44 % potreb EU po ribiških proizvodih in proizvodih iz akvakulture. Glavni namen avtonomnih trgovinskih ukrepov za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture je ribiški predelovalni industriji EU omogočiti uvoz surovin za nadaljnjo predelavo iz tretjih držav z znižanimi dajatvami ali brez carinskih dajatev. Uredba o avtonomnih tarifnih kvotah prav tako podpira rast in ohranja delovna mesta v sektorju, pri čemer potrošnikom zagotavlja stabilno oskrbo po razumni ceni.

 

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko

 

Vlada RS je sprejela stališče k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko. Vlada RS podpira cilje in številne predlagane rešitve predloga uredbe. Pri tem pa opozarja, da je treba v okviru pogajanj o predlogu uredbe nasloviti oziroma razčistiti ključna vprašanja, ki se v zvezi s predlogom uredbe postavljajo z vidika slovenskega ribiškega sektorja (vključno z akvakulturo in predelavo) ter zbiranja podatkov o njem.
Slovenija se v splošnem zavzema za proporcionalnost in poenostavitev ter izogibanje nesorazmernim novim finančnim in administrativnim obremenitvam držav članic.

Cilj predloga je uskladiti okvir za zbiranje podatkov z drugo zadevno zakonodajo EU v zvezi z zbiranjem podatkov o ribištvu, da se odpravijo prekrivanja in posledično znižajo stroški celotnega sistema zbiranja podatkov v zvezi z ribištvom. Poleg tega je treba reformo skupne ribiške politike (SRP) iz leta 2013 uskladiti s spremembami podpornega znanstvenega svetovanja in zatorej s podatki, na katerih to svetovanje temelji.


Zbiranje podatkov je bistvenega pomena za izvajanje skupne ribiške politike, saj je osnova, ki omogoča, da ta temelji na najboljšem možnem znanstvenem svetovanju. Podatki so potrebni za ocenitev stanja staležev rib, donosnosti različnih segmentov sektorja ter učinkov ribištva in akvakulture na ekosistem. Potrebni so tudi za ovrednotenje politik EU: ukrepov za upravljanje ribištva, strukturnih finančnih ukrepov v podporo območjem, odvisnih od ribištva in akvakulture ter ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov ribištva na ekosistem.

  

Odgovor na poslanska vprašanja Suzane Lep Šimenko glede priprave konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz

 

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisna poslanska vprašanja poslanke Suzane Lep Šimenko glede priprave konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz.

Vlada RS je dne 24. 6. 2015 prejela vprašanja poslanke Suzane Lep Šimenko, ki se glasijo:
– V kakšni fazi je priprava konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz?
– Ali bodo ukrepi sprejeti v roku, sprejetem na skupni seji odborov za kmetijstvo in gospodarstvo Državnega zbora, to je do konca meseca julija?
– Kdaj predvidevate začetek izvajanja pripravljenih ukrepov?
– Ali lahko navedete kakšna bo okvirna skupna višina denarnih sredstev, ki bodo namenjene izvajanju ukrepov za razvoj območja Haloz?


Vlada RS poslanki odgovarja, da je delovna skupina vlade za pripravo konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz (delovna skupina) obravnavala gradivo Prikaz stanja na problemskem območju Haloz, ki ga je pripravila Delovna skupina za razvoj Haloz (sodelujoči KGZS Zavod Ptuj, Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, Društvo bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, LAS Haloze, Kmetija Unuk). Po delovnem terenskem sestanku in ogledu Haloz delovne skupine ter srečanju z zainteresirano javnostjo in župani vseh sedmih občin Haloz sta potekala še dva operativna sestanka, prvi na nivoju v delovno skupino vključenih ministrstev in drugi z vsemi predstavniki delovne skupine. Ministrstva, sodelujoča v delovni skupini, so pregledala obstoječe instrumente ukrepanja z vidika konkurenčnosti kmetijstva in razvoja podeželja, razvoja infrastrukture, gospodarskega oziroma podjetniškega potenciala, zaposlovanja, poleg tega pa so ugotovila, da je bistveno pregled dopolniti še z vidika kulture in okoljske ter prostorske problematike.

Na podlagi vseh sestankov so bili oblikovani predlogi ukrepov in razvojne prioritete za območje Haloz za obdobje 2015-2020, ki temeljijo na obstoječih mehanizmih in instrumentih razvojnih podpor problemskih območij in zajemajo celovito problematiko območja Haloz (vidik konkurenčnosti kmetijstva in razvoja podeželja, razvoj infrastrukture, gospodarskega oziroma podjetniškega potenciala, kulture, okoljska in prostorska problematika).


Delovna skupina je  identificirala potrebe tega območja, razvojne potenciale in možne rešitve. Soglaša, da sta cilja, ki naj ju model ukrepov za celostni razvoj Haloz naslavlja, sledeča: odprava in preprečevanje zaraščanja obdelovalnih površin Haloz in razvoj novih delovnih mest. Razvojne prioritete so usmerjene v spodbuditev gospodarskega razvoja območja, izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva ter kakovosti življenja.

 

Delovna skupina je od Vlade RS prejela mandat o podaljšanju do konca leta 2015, v tem času pa bo možno pripraviti res celovit program razvoja območja Haloz, kajti  ob svojem delu je prišla do zaključka, da je zaradi potrebe po celovitem in kompleksnem programu ukrepov za razvoj Haloz potrebno k temu pristopiti širše. V delovno skupino sta bila dodana tudi Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za okolje in prostor. Do konca leta 2015 mora delovna skupina pripraviti pravne podlage in kriterije, po katerih se bo lahko celotno območje Haloze pri izboru projektov prednostno obravnavalo, opredeliti projekte iz seznama projektov, ki so ga pripravili lokalni deležniki po prioriteti obravnave ter kot kratkoročne in dolgoročne ter pripraviti celovit program s konkretnimi rešitvami za Haloze.

 

 

*  *  *