Skoči na vsebino

NOVICA

Od danes zaščiten tudi Istarski / Istrski pršut

Ljubljana, 14. 10. 2015 – Evropska komisija je v današnjem Uradnem listu objavila registracijo Istarskega pršuta / Istrskega pršuta kot zaščitene označbe porekla.

Istarski pršut / Istrski pršut je tako prvi mesni proizvod, ki ga proizvajata dve državi in je pri Evropski komisiji registriran z zaščiteno označbo porekla. 

 

Istarski pršut/Istrski pršut se razlikuje od večine drugih pršutov, saj je proizveden je iz prašičjega stegna brez nogice, kože in slanine, suho soljen z morsko soljo in začimbami (poper, česen, lovor in rožmarin), sušen na zraku brez dimljenja in zorjen najmanj 12 mesecev. Proizvajalci morajo pri njegovi proizvodnji upoštevati enotno recepturo in enotni tehnološki postopek ne glede na to, ali je proizveden v Sloveniji ali Hrvaški, surovina za proizvodnjo Istarskega pršuta/Istrskega pršuta pa mora izhajati iz območja slovenske ali hrvaške Istre oziroma širšega območja Hrvaške, medtem ko proizvodnja lahko poteka samo na območju istrskega polotoka. Končni proizvod slovenski proizvajalci označijo kot Istrski pršut, hrvaški pa kot Istarski pršut, pri tem pa se uporabi enotni logotip.  

 

Za Slovenijo je to že 23 zaščiteni proizvod, ki se tako pridružuje: Nanoškemu siru, Tolmincu, Bovškemu siru, Mohantu, Ekstra deviškemu oljčnemu olju Slovenske Istre, Kočevskemu gozdnemu medu, Kraškemu medu, Piranski soli (vseh osem - zaščitena označba porekla), Kraškemu pršutu, Šebreljskemu želodcu, Zgornjesavinjskemu želodcu, Štajerskemu prekmurskemu bučnemu olju, Prleški tünki, Kraškemu zašinku, Kraški panceti, Ptujskemu lüku, Kranjski klobasi, Slovenskemu medu, Prekmurski šunki (vseh enajst -zaščitena geografska označba), Prekmurski gibanici, Idrijskim žlikrofom in Belokranjski pogača (vsi trije - zajamčena tradicionalna posebnost).

 

 

*   *   *