Skoči na vsebino

NOVICA

56. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 14. 10. 2015 - Vlada RS je na današnji redni seji obravnavala tri točke iz delovnega področja Ministrstva za kmetijstvo, godzarstvo in prehrano.

Vlada sprejela Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije

 

 

Vlada RS je sprejela Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije.


Sedanje gospodarjenje z gozdovi v lasti Republike Slovenije (RS) temelji na koncesijah za izkoriščanje gozdov, ki so bile leta 1996 podeljene brez javnega razpisa za 20 let gozdarskim izvajalskim podjetjem. Ta so nastala iz nekdanjih gozdnih gospodarstev in so te gozdove upravljala pred uveljavitvijo Zakona o gozdovih leta 1993. Dvajsetletna koncesijska razmerja za večji del gozdov v lasti RS potečejo 30. 6. 2016.


Predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS predvideva spremembo ureditve gospodarjenja z gozdovi v lasti RS tako, da se ustanovi nova gospodarska družba in se omogoči prenos upravljanja teh gozdov v poslovno okolje, v katerem bo mogoče doseganje boljšega poslovnega izida. Družba bo upravljala gozdove, ki so v lasti RS in s katerimi zdaj gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (Sklad). Z ustanovitvijo nove družbe se zagotovi večja učinkovitost njihovega upravljanja in izboljša dosedanja ureditev, ki izhaja iz omejitev pristojnosti javnega zavoda.

 

 

Družba, ustanovljena na podlagi sprejetega zakona bo prodajala les sama za svoj račun. Sečnja in spravilo lesa v državnih gozdovih bosta še vedno omogočena tudi gospodarskim družbam, ki zdaj izvajajo koncesijo v teh gozdovih kot tudi drugim gospodarskim subjektom, ki opravljajo storitve izkoriščanja gozdov, ter usposobljenim in opremljenim hribovskim in gorskim kmetom. Enakopravne možnosti vsem zainteresiranim bodo zagotovljene s postopki javnih naročil za opravljanje del v državnih gozdovih. Cilj gospodarske družbe je upravljanje gozdov v lasti RS v skladu z načeli preglednosti, učinkovitosti in odgovornosti pri upravljanju državne lastnine ter skladno s cilji Nacionalnega gozdnega programa, veljavno zakonodajo in načrti za gospodarjenje z gozdovi.


Nova gospodarska družba bo za pravico do upravljanja gozdov v lasti RS kot namenski prihodek državnega proračuna RS plačevala delež od prihodkov, doseženih pri prodaji lesa. Edina družbenica nove gospodarske družbe je RS in ni možnosti vstopa novih družbenikov. Družba za gozdove v lasti RS pridobi le pravico do gospodarjenja, gozdovi pa ostajajo v lasti Republike Slovenije.

 

Vlada sprejela Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2014

Vlada RS je sprejela Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2014.


Poročilo prikazuje in analizira rezultate slovenskega kmetijstva, gozdarstva in živilstva in z njimi povezanih dejavnosti v letu 2014. Obravnava tudi osnovne rezultate slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2014. Pripravljeno je na podlagi podatkov Statističnega urada RS, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugih uradnih virov, ki so bili na voljo do 31. maja 2015, izjemoma pa tudi pozneje. Izračune in nekatere ocene so pripravili na Kmetijskem inštitutu Slovenije.


Leto 2014 je zaznamovalo izboljšanje gospodarskih razmer doma in v mednarodnem okolju ter postopno okrevanje gospodarskih aktivnosti. Po dveh letih negativne gospodarske rasti se je bruto domači proizvod v letu 2014 realno povečal za 2,6 %. Izboljšale so se tudi razmere na trgu dela. Ob nekoliko večji zaposlenosti je stopnja registrirane brezposelnosti ostala nespremenjena (13,1 %), anketna brezposelnost pa se je rahlo zmanjšala (z 10,1 % na 9,7 %). Inflacija je bila v povprečju leta blizu ničelne ravni (0,2 %).


Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2014 prikazuje in analizira rezultate slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva in z njimi povezanih dejavnosti v letu 2014, ki so podlaga pri pripravi usmeritev in razvojnega načrtovanja. Zajema podatke o:


- stanju v kmetijstvu;
Nekateri najzanimivejši podatki: skupno število kmetijskih gospodarstev se je zmanjšalo za 3 % (na 72,4 tisoč), povprečna velikost kmetijskih gospodarstev se je povečala na 6,6 ha kmetijske zemlje v uporabi (leta 2010 6,4 ha), obseg kmetijske proizvodnje se je v primerjavi z izjemno neugodnim letom 2013 povečal za 9 %, pri čemer je bil obseg rastlinske pridelave večji za 16 %, obseg živinoreje pa se je povečal za okoli 2 %.
- proračunskih odhodkih za kmetijstvo
Proračunska izplačila iz državnega proračuna, povezana s kmetijstvom (351 milijonov EUR), so bila v letu 2014 7 % manjša kot leta 2013, pri čemer so se izplačila iz državnih sredstev zmanjšala za 11 %, sredstva iz proračuna EU pa za 5 %.
- zunanji trgovini z agroživilskimi proizvodi
Okrevanje gospodarstva je vplivalo tudi na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki se je v letu 2014 povečala za 5,3 %, pri čemer je bil izvoz večji za 9,6 %, uvoz pa za 3,3 %. Pokritost uvoza z izvozom se je povečala (48,8 %), primanjkljaj pa se je zmanjšal in je znašal 1.022 milijonov EUR.
- živilskopredelovalni industriji
Živilskopredelovalna industrija je v letu 2014 povečala obseg industrijske proizvodnje za dobrega pol odstotka, kar je občutno manj, kot je bilo povprečje rasti predelovalne industrije (+4,2 %).
- ukrepih kmetijske politike
V letu 2014 ni bilo večjih sprememb v kmetijski politiki. Neposredna plačila v kmetijstvu so se izvajala po enaki shemi kot v letih 2012 in 2013, ko so bile uveljavljene zadnje spremembe iz vmesnega pregleda SKP.
- gozdarstvu in lovstvu
Površina gozdov (1.181.943 ha) je bila v letu 2014 nekaj manjša kot leta 2013 (1.183.433 ha), gozdnatost pa je dosegala 58,3 %. Posek se je povečal za 62 % in je v letu 2014 dosegel 103 % možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih (razlog žledolom). Podatki o odstrelu in izgubah v letu 2014 so podobni kot v letu prej, razen pri divjem prašiču, kjer je se je odvzem v primerjavi z letom 2013 zopet nekoliko povečal. V letu 2014 je bilo za redno financiranje in sofinanciranje nalog, ki jih določa Zakon o gozdovih, izplačanih 22,3 milijona EUR javnih sredstev, kar je odstotek manj kot v letu 2013, za odpravo posledic žleda in snega pa je Vlada RS namenila dodatna sredstva iz proračunskih rezerv.

 

 

Vlada sprejela odgovor na pisna poslanska vprašanja poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z ohranitvijo avtohtone pasme drežniških koz

Vlada RS je sprejela odgovor na pisna poslanska vprašanja poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z ohranitvijo avtohtone pasme drežniških koz.

Poslanec dr. Franc Trček je Vladi RS 11. 9. 2015 poslal vprašanja, ki se nanašajo na zaskrbljujoče stanje populacije drežniške koze.


Vlada RS mu odgovarja, da je drežniška koza slovenska avtohtona pasma koz in je kot taka zelo pomembna tudi kot del naše naravne in kulturne dediščine.


Rejski program za drežniško kozo je bil potrjen 13. 12. 2010 za obdobje petih let. Z letošnjo spremembo Zakona o živinoreji se je vsem rejskim organizacijam, ki so bile odobrene v preteklosti, podaljšalo priznanje za nedoločen čas in s tem tudi rejskemu programu za drežniško kozo.


Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Zvezi društev rejcev drobnice Slovenije potrdilo spremembo rejskega programa. V vlogi za spremembo rejskega programa rejska organizacija ni spreminjala ciljev glede staleža drežniških koz, tako da v tej zadevi ministrstvo ni odločalo. Izhajajoč iz zastavljenih ciljev rejskega programa na ministrstvu ugotavljamo, da so le-ti izpolnjeni, saj je rejska organizacija za konec leta 2015 predvidela, da bi moralo biti vključenih v rejski program 654 živali. Dolgoročni cilj rejske organizacije je dvig staleža živali v rejskem programu na 1000. Rejska organizacija želi povečati število koz zlasti v mlečnem tipu. V okviru izvajanja skupnega temeljnega rejskega programa država preko javnih služb financira izvajanje strokovnih nalog rejskega programa. Na ta način se financirajo strokovne naloge tudi v okviru izvajanja rejskega programa za drežniško kozo.


Rejski programi se spreminjajo na predlog rejskih organizacij in sicer z vlogo. Do sedaj smo na ministrstvu pri drežniški kozi potrdili vse predlagane spremembe.


Podpora za avtohtono pasmo drežniške koze se namenja tudi v okviru ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila iz PRP 2014-2020, in sicer v višini 116,17 EUR/GVŽ, kar predstavlja 60 % višine plačila izračunanega po modelni kalkulaciji. V letu 2015 je zahtevke za plačilo vložilo 16 kmetijskih gospodarstev za 343 živali.


S prvo spremembo PRP 2014-2020 je predvideno, da bo podpora za avtohtone pasme domačih živali znašala 193,62 EUR/GVŽ (to je 100 % višine plačila izračunanega po modelni kalkulaciji).


V Sloveniji izvajamo tudi program ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji, ki poteka v okviru nalog Javne službe nalog genske banke v živinoreji na osnovi sedemletnega programa varstva biotske raznovrstnosti v živinoreji za obdobje 2010 – 2016. Pomoč rejcem plemenjakov avtohtonih pasem in njihovih mater prejmejo rejci cikastega goveda, krškopoljskega prašiča, drežniške koze, belokranjske pramenke in istrske pramenke. Za leto 2015 je predvidena okvirna višina podpore 242,86 EUR/GVŽ za plemenjaka in 188,89 EUR/GVŽ za mater plemenjaka.

S temi ukrepi država že spodbuja ohranitev in razširitev te pasme. Rejski program, katerega strokovne naloge pretežno financira država, ima kot enega glavnih ciljev povečati stalež živali v rejskem programu na 1000. Primarni rejski cilj pa je vsaj ohranitev pasme.

 


*  *  *