Skoči na vsebino

NOVICA

16. oktober - svetovni dan hrane; "Socialno varstvo in kmetijstvo: prekinitev kroga revščine na podeželju"

Ljubljana, 15. 10. 2015 – Letošnje že 35. obeleževanje svetovnega dne hrane bo potekalo pod sloganom »Socialno varstvo in kmetijstvo: prekinitev kroga revščine na podeželju«. Slavnostna prireditev ob obeleževanju svetovnega dne hrane, ki jo sicer vsako leto organizira Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) v Rimu, bo letos v okviru svetovne razstave EXPO 2015, ki poteka še do konca oktobra v Milanu.

V središču letošnjega svetovnega dneva hrane je vloga socialne varnosti pri odpravi začaranega kroga revščine na podeželju. FAO ugotavlja, da je v primerjavi z obdobjem 1990-92 podhranjenost v svetu manjša. Več kot polovica držav v razvoju je dosegla Milenijski razvojni cilj (MDG) o zmanjšanju podhranjenosti za polovico do leta 2015. Kljub doseženemu napredku je v svetu okoli 800 mio kronično lačnih ljudi, več kot milijarda pa je ekstremno revnih. Za izkoreninjenje lakote in ekstremne revščine je potreben celosten in aktiven pristop, ki dopolnjuje strategijo gospodarskega razvoja. Zagotavljanje socialne varnosti ima pri tem pomembno vlogo. Osredotočenost na podeželje (kjer živi tri četrtine ekstremno revnega prebivalstva) in kmetijstvo, še posebej na družinske kmetije, male pridelovalce in delavce na podeželju, kjer sta ekstremna revščina in negotovost preskrbe s hrano najbolj prisotni, je nujno. Brez socialne pomoči s strani države revni in najbolj ranljivi ostajajo brez možnosti za izhod iz začaranega kroga lakote in revščine. Izbrana tema je pomembna in aktualna tudi zaradi pravkar sprejete Nove razvojne agende 2030, v okviru katere sta izkoreninjenje lakote in odprava revščine visoko med prioritetami trajnostnega razvoja v naslednjih 15 letih. 

 

Začetki vsakoletnega obeleževanja svetovnega dneva hrane sicer segajo v leto 1979, ko je Generalna konferenca FAO novembra 1979 sprejela resolucijo, s katero je razglasila 16. oktober za svetovni dan hrane. Ta dan je namenjen ozaveščanju o pomenu hrane kot osnovne potrebe in temeljne človekove pravice, od katere je odvisen potencialni razvoj posameznika in družbe. Izbrani datum sovpada z ustanovitvijo FAO leta 1945. FAO letos praznuje tudi svojo 70 obletnico delovanja.  Letošnje slavnostne prireditve ob robu EXPO v Milanu, s katero se obeležuje tudi 70. obletnica ustanovitve FAO, se bodo udeležili visoki predstavniki OZN, generalni sekretar OZN Ban Ki Mun in generalni direktor FAO, José Graziano da Silva. Pridružili se jima bodo italijanski predsednik Sergio Mattarella ter italijanska ministra za kmetijstvo in zunanje zadeve, Maurizio Martina in Paolo Gentiloni. Dogodka se bo udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

 

Glavni namen svetovnega dneva hrane je ozaveščanje globalne in lokalne javnosti z dejstvom, da po svetu še vedno živi veliko ljudi v pomanjkanju te osnovne dobrine. Če je v preteklosti vladalo prepričanje, da se problematika lakote in nezadostne oskrbe s hrano odvijata nekje daleč od nas, se s to problematiko srečujemo tudi v Sloveniji. Slovenija izvaja več aktivnosti in je zelo prisotna z ukrepi in projekti na področju kmetijsko prehranskega sektorja, ki se dotikajo tudi preprečevanja revščine in lakote. Med njimi lahko izpostavimo:

 

  • pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel, 20. maja: Slovenija je pobudo naslovila na Organizacijo združenih narodov v želji, da se globalno zavemo, da so čebele in drugi opraševalci izjemnega pomena za celotno prehransko verigo, za izkoreninjenje lakote in podhranjenosti ter zagotavljanje prehranske varnosti in trajnostnega kmetijstva;
  • socialno podjetništvo: kmetijsko pridelovalna in predelovalna proizvodnja je namreč panoga, ki omogoča veliko priložnosti za dela, ki so primerna težje zaposljivim  invalidom, saj s strokovnim vodenjem lahko opravljajo dela, ki so jih vajeni tudi od doma;
  • kot posledico ruskega embarga, ki jo je povzročila kriza v Ukrajini, je Evropska komisija sprejela ukrepe v zvezi z izvajanjem svežnja pomoči za kmete v EU v višini 500 milijonov evrov, Slovenija je upravičena do 1,37 milijona evrov. Na podlagi evropske uredbe je tudi Slovenija določila seznam upravičenih proizvodov proizvodov, ti so: jabolka, hruške, slive, korenček, belo zelje, sladka paprika, kumare, kumarice, paradižnik, cvetača in brokoli. Slovenski pridelovalci v skladu z Uredbo o začasnih izrednih ukrepih na trgu s svežim sadjem in zelenjavo (Ur.l. RS, št. 62/15) lahko izvajajo ukrep umik s trga z brezplačno razdelitvijo.
  • V povezavi z ruskim embargom in posledično zavedanjem o pomembnosti samooskrbe s hrano za neodvisnost države MKGP v okviru promocije kmetijskih in živilskih proizvodov ozavešča in informira potrošnike o pomenu lokalne hrane. Da bi država čim bolje ozavestila potrošnike na pomen lokalne hrane je ministrstvo v zadnjih mesecih izvedlo dve promocijski kampanji, »Eno lokalno jabolko na dan« in kampanjo »Lokalno mleko«;
  • shema šolskega sadja in zelenjave (SŠSZ) pomeni brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave učencem v šoli; evalvacija je pokazala, da se je s tem ukrepom povečalo uživanja sadja in zelenjave prav pri otrocih iz socialno-ekonomsko šibkih družin;
  • nastajajoča nova šolska shema za mleko (ŠSM) bo združila obe shemi: SŠSZ in ŠSM, ker se bo tudi pri šolskem mleku mleko razdeljevalo kot dodaten brezplačni obrok;
  • 2015 – Mednarodno leto tal: MKGP v letošnjem letu prav posebej opozarja in izpostavlja pomen tal oz. prsti in v povezavi s tem ohranjanja dobrih kmetijskih zemljišč; temeljna naloga kmetijstva je zagotavljanje zadostne preskrbe z varno hrano in s tem zadovoljevanje ene od osnovnih potreb človeštva.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvaja tudi ukrepe iz Programa razvoja podeželja 2014 - 2020, kjer ne dela razlik med različno velikostjo kmetij. Dodatno pa financira kmetovanje na območjih, kjer so za kmetovanje težje razmere, kot tudi okoljske in ekološke ukrepe, mlade kmete itd. MKGP torej podeželje vidi kot prostor kakovostnega bivanja, ki omogoča kmetijsko in gospodarsko dejavnost ter je izrazito občutljiv do varovanja okolja.

 

Ob svetovnem dnevu hrane se je še posebej potrebno zavedati, da je kmetijstvo pomemben del podeželja, da pa je podeželje še mnogo več, saj tam živi skoraj 57% državljanov in predstavlja večino našega ozemlja. Poleg kmetijstva pa je seveda izjemnega pomena za socialno varstvo posameznika in družbe kot celote tudi infrastruktura, dostopnost do šol in zdravstvenega sistema, gospodarski razvoj, okoljski ukrepi v smeri trajnostnega razvoja oziroma krožnega gospodarstva.

 

*  *  *

 

Zanimive povezave:

 

O čem premišljujejo statistiki med malico na svetovni dan hrane?

 

Video Svetovne organizacije za hrano (FAO) za generacijo, ki ne bi poznala lakote (samo v angleškem jeziku)