Skoči na vsebino

NOVICA

Državna sekretarka Strniša podelila nagrade na otvoritvi sejma Vino Ljubljana

Ljubljana, 16. 10. 2015 – Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša se je včeraj v okviru 51. Mednarodnega sejma VINO LJUBLJANA popoldne udeležila okrogle mize o Teranu z naslovom »Teran – del kulturne dediščine in nacionalne identitete«, ki jo je organiziral MKGP, zvečer pa je podelila nagrade najboljšim vinarjem na uradni otvoritvi sejma.

Na okrogli mizi o Teranu so poleg državne sekretarke Strniše sodelovali tudi: Marjan Colja, direktor Vinakras z.o.o., dr. Friderik Vodopivec, strokovni vodja projekta za zaščito Terana, dr. Klemen Lisjak, Kmetijski inštitut Slovenije (avtor brošure o Teranu) ter Boris Lisjak, predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev Terana.

 

Državna sekretarka Strniša je izpostavila, da je Teran vino, ki ga Slovenci smatramo kot del kulturne dediščine. Je identiteta slovenskega Krasa in pomemben kmetijski in turistični proizvod te pokrajine. Značilnosti Krasa se odražajo v Teranovih posebnostih - značilni barvi in organoleptičnih lastnostih. Ker so lastnosti vina Teran neposredno povezane s kraško pokrajino, tlemi in podnebjem, je Slovenija Teran zaščitila kot vino z označbo porekla tudi v evropskem prostoru.

 

Poudarek na zgodovini, kulturni dediščini, identiteti krajine in pomenu zaščite Terana so izpostavili tudi drugi sogovorniki ter pri tem izrazili nedopustnost zahteve Hrvaške po izjemi za označevanje vina iz Hrvaške Istre z nazivom Teran. S strokovnega vidika je dr. Klemen Lisjak predstavil rezultate lanske študije, ki kažejo, da sta trti sorte refošk na Krasu in t.i. sorte 'teran' v Hrvaški Istri po genetskem zapisu enaki in da gre v obeh primerih za sorto refošk. Na okrogli mizi je bilo izpostavljeno tudi dejstvo, da po mnenju Republike Slovenije ni nobene možnosti za uporabo naziva Teran za označevanje vin iz drugih pokrajin in držav. Zaplet s Hrvaško je sicer tako pridelovalcem kot uradnikom povzročil dodatno delo in skrbi, vendar pa je s pravnega in strokovnega vidika zaščita Terana veljavna in se v skladu s pravnim redom EU vanjo ne more posegati.

 

Na večerni uradni otvoritvi in podelitvi nagrad pa je državna sekretarka mag. Tanja Strniša poudarila, da imata vino in vinogradništvo za Slovenijo poseben pomen, vino je pomemben del naše kulture, tradicije in načina življenja ter s tem oblikuje podobo Slovenije kot vinogradniške dežele.

 

Vino se predstavlja na različne načine in eden pomembnejših je skozi pomen zaščitenih označb porekla. Te nam preko ene besede sporočajo kakovost, zgodovino, raznolikost, način in območje pridelave ter so ključnega pomena za prepoznavnost in zaupanje potrošnika.

 

Slovenija kot majhna destinacija ima na svojem ozemlju kar 47 zaščitenih proizvodov, od tega kar 17 zaščitenih označb porekla oz. geografskih označb za vina. Vsaka od njih predstavlja svoje zgodovinsko izročilo, kulturo, pridelovalne pogoje in posebnosti ter s tem kaže na raznolikost slovenskih pokrajin. Zato štejemo zaščitene označbe porekla za vinsko bogastvo, saj so izjemnega pomena za ohranjanje kulture in identitete ter jih moramo varovati in spoštovati.

 

Prav zato, ker zaščitene označbe porekla nosijo v sebi to zgodovinsko izročilo in sporočilo ljudi, ki tam živijo, je vsaka zaščita dragocena. Teran je izjemna posebnost kraške regije. Čeprav njegova pridelava predstavlja le 1% slovenske pridelave vina in ga na majhni Kraški planoti prideluje manj kot 800 pridelovalcev, pa ta posebnež predstavlja več kot tri četrtine pridelave vina tega območja. Tako je za Kras vinogradništvo in vinarstvo ključno za kmetijstvo, turizem in ekonomsko preživetje Kraševcev. Teran se je skozi zgodovino vedno in se še danes identificira s Krasom, značilnimi kraškimi tlemi ter podnebjem in je za to območje izjemnega pomena, saj takega vina ni možno pridelati nikjer drugje - zato je tudi zaščiteno.

 

 Pomena in teže zaščitene označbe porekla ne določata velikost območja in obseg pridelave posameznega zaščitenega proizvoda. Za prepoznavnost območja so pomembne posebnosti, ki jih tak proizvod izkazuje, njegova povezava s tradicijo, kulturo in zgodovino.

 

Vinarstvo odlikuje visoka kultura, ki se manifestira skozi najrazličnejše formalne in neformalne aktivnosti. In sestavni del kulture vinarstva je tudi spoštovanje zaščit. Ko govorimo o zaščiti Terana in Krasa, imamo v mislih varovanje vseh zaščitenih proizvodov. Zato je nedopustno posegati v veljavne zaščite, saj bi s tem posegli tudi v našo kulturo, zgodovino in identiteto.

 

Slovenija se po pridelanih količinah vina seveda ne more primerjati z vinarskimi velesilami, lahko pa se s kakovostjo in raznovrstnostjo postavimo ob bok najboljšim na svetu. Zato so ključnega pomena za obstoj in nadaljnji razvoj vina in vinske kulture v Sloveniji spoštovanje posebnosti in njihovih zaščit, promocija le-teh ter ozaveščanje potrošnikov. K temu izjemno pripomorejo tudi tradicionalne prireditve, kot je mednarodno ocenjevanje vin in sejem VINO LJUBLJANA, kjer se lahko naša vina ter vina iz drugih držav predstavijo širšemu občinstvu, nagrajenci pa prejmejo pomembno priznanje za svoje dosežke in vložen trud.

 

*   *   *