Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Državni sekretar Marenče na ministrski konferenci o gozdovih

Madrid, 20. – 21. 10. 2015 - Državni sekretar Miha Marenče se je udeležil 7. ministrske konference »Forest Europe« in Izredne ministrske konference »Forest Europe«.

Konference so se udeležili ministri in drugi visoki predstavniki iz 38 evropskih držav, predstavniki evropske unije ter 18 predstavnikov mednarodnih organizacij. Slovenijo sta zastopala državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. Miha Marenče ter mag. Robert Režonja, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Državni sekretar Miha Marenče je na konferenci v okviru razprave o resoluciji št. 1 »Gozdarski sektor v središču zelenega gospodarstva« podal izjavo v kateri je izpostavil pomen zelenega gospodarstva za prihodnji razvoj, saj gre za gospodarstvo, ki je odgovorno do okolja, hkrati pa odpira številne priložnosti za nova zelena delovna mesta, nove proizvode in storitve, za krepitev vseh funkcij gozdov, razvoj podeželja ter za nove raziskave in razvoj na področju zelenih tehnologij.  

 

Na konferenci so ministri in drugi visoki predstavni poudarili pomen že 25 let trajajočega političnega procesa s ciljem varstva gozdov v Evropi ter izpostavili številne izzive ter priložnosti, ki so povezane z gozdovi in gozdarskim sektorjem. Med izzivi so bile izpostavljene klimatske spremembe, ki povzročajo čedalje obsežnejše naravne nesreče kot so suše, požari, poplave, bolezni, škodljivci, hitro naraščanje števila prebivalstva, sprememba rabe zemljišč ipd. Po drugi strani pa ravno gozdovi zagotavljajo številne okoljske, socialne ter ekonomske koristi za celotno družbo. Te pa v največji možni meri zagotavlja trajnostno ter večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Zato so ministri ter ostali visoki predstavniki evropskih držav s ciljem krepitve povezovanja in zavezanosti k trajnostemu ravnanju z gozdovi sprejeli:       

 

1.Madridsko ministrsko deklaracijo »25 let skupnega spodbujanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Evropi«, ki poudarja krepitev sodelovanja na področju gozdarskih politik v Evropi pod vodstvom ministrov, s ciljem varstva gozdov in njihove večnamenske vloge. Prav tako se v deklaraciji poudarja pomen gozdov za trajnostni razvoj, ohranjanje biotske pestrosti, kreiranje zelenih delovnih mest ter boj glede klimatskih sprememb. Priloga madridske ministrske deklaracije so posodobljeni pan-evropski indikatorji za trajnostno gospodarjenje z gozdovi,

 

2.Madridsko ministrsko resolucija št. 1 »Gozdarski sektor v središču zelenega gospodarstva« poudarja, ki poudarja, da zeleno gospodarstvo odpira številne priložnosti, kot so novi gozdarski proizvodi in storitve, kreiranje novih delovnih mest, konkurenčnost gozdarskega sektorja ter pozitiven prispek k razvoju podeželja in dobremu počutju ljudi. Prav tako pa prepoznava tudi pomembno vlogo ekosistemskih storitev gozdov v zelenem gospodarstvu, 

 

3.Madridsko ministrsko resolucija št. 2 »Varstvo gozdov v spreminjajočem se okolju«, ki poudarja, da je zaradi klimatskih sprememb, gozdnih požarov, erozije, dezertifikacije, poškodbe gozdov zaradi škodljivcev ali drugih patogenih organizmov ter tudi vse večjega pritiska ljudi na gozd potrebno krepiti varstvo gozdov, 

 

4.Ministrski sklep o prihodnji usmeritvi ministrskih konferenc »Forest Europe«, ki poudarja, da morajo biti ministrske konference »Forest Europe« ponovno preučene s ciljem, da se bodo lahko učinkovito odzivale na sedanje in prihodnje izzive na področju gozdov in gozdarstva.

 

Na Izredni ministrski konferenci »Forest Europe« so bili ministri in ostali visoki predstavniki evropskih držav seznanjeni z rezultatom pogajanj o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi. Mandat za ta pogajanja so sprejeli ministri na 6. ministrski konferenci »Forest Europe«, ki je potekala v Oslu leta 2011. Na konferenci je bilo izpostavljeno, da je bilo glede temeljnih vsebin o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi doseženo soglasje, odprta pa so ostala vprašanje glede institucionalnih vsebin ter skladnosti. Zato je bil sprejet sklep, da se osnutek pogajalskega besedila lahko uporabi kot osnova za prihodnji razmislek o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi ter da se ob primernem času, vendar najpozneje do leta 2020 razišče možne poti za skupne temelje o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi.

 

 

*  *  *