Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

81. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 24. 3. 2016 - Vlada RS je na današnji redni seji obravnavala 3 točke iz delovnega področja MKGP.

Vlada RS sprejela Pravila o načinu, pogojih in merilih izbire izvajalcev pri oddaji posameznih del upravljanja z državnimi gozdovi

Vlada RS je s sklepom sprejela Pravila o načinu, pogojih in merilih izbire izvajalcev pri oddaji posameznih del upravljanja z državnimi gozdovi. Določila je tudi, da vršilec dolžnosti poslovodstva družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. poskrbi za vpis sklepa Vlade RS v knjigo sklepov družbe.

 

Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/16; v nadaljevanju: zakon)  določa, da način, pogoje in merila izbire izvajalcev pri oddaji posameznih del upravljanja z državnimi gozdovi sprejme skupščina na predlog poslovodstva. Na podlagi zakona naloge in pristojnosti skupščine družbe uresničuje Vlada RS. V. d. direktorja družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. Julijan Rupnik je 17. 3. 2016 Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predložil Pravila o načinu, pogojih in merilih izbire izvajalcev pri oddaji posameznih del upravljanja z državnimi gozdovi.

 

Naročnik bo oddajal javno naročilo za izbor usposobljenih ponudnikov za oddajo storitev sečnje in spravila lesa v gozdovih, ki so v lasti Republike Slovenije po odprtem postopku  s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Okvirni sporazum po posameznih sklopih bo sklenjen za obdobje do 31. 12. 2016.

Oddaja del, ki se ureja z navedenimi pravili se nanaša na:
• sečnjo in spravilo lesa,
• gojitvena in varstvena dela ter vsa druga dela, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij v gozdovih,
• gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, razen vzdrževanja gozdnih cest,
• prevoz gozdnih lesnih sortimentov.

 

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s problematiko območja Haloz

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke Suzane Lep Šimenko v zvezi s problematiko območja Haloz.

 

Vlada RS je poslanki Suzani Lep Šimenko v svojih odgovorih pojasnila, da je delovna skupina vlade za pripravo konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz (delovna skupina), identificirala potrebe tega območja, razvojne potenciale in možne rešitve. Pripravila je zaključno poročilo kjer so navedeni ključni ukrepi za celostni razvoj Haloz.

 

V okviru Programa razvoja podeželja za obdobje od 2014 do 2020 bomo izvajali 14 ukrepov, za katere je zagotovljeno skupaj 1107 mio. evrov, od tega bo 837,9 mio. evrov EU sredstev, ostalo pa nacionalna doplačila. V letu 2015 so se že začeli izvajati določeni ukrepi. Za ostale ukrepe se pravne podlage še pripravljajo in se bodo začeli izvajati v letu 2016. Od leta 2017 dalje se bodo v model neposrednih plačil vključile tudi podpore za območja z naravnimi omejitvami.

 

V Halozah je 2.706 hektarjev kmetijskih zemljišč z nagibom najmanj 35 % (od tega 2.142 ha z nagibom od 35 % do 50 % in 564 ha z nagibom, večjim od 50 %). Prvi predlogi sprememb PRP 2014-2020 so nastali tudi na podlagi pobud za čim bolj celovito reševanje posebnih potreb in pogojev za ohranjanje in razvoj kmetovanja na območju Haloz. MKGP bo v drugi spremembi PRP 2014 – 2020, ki jo bo pripravilo v letu 2016, predlagalo uvedbo ukrepa Pomoč za zagon dejavnosti, namenjeni razvoju majhnih kmetij. Ukrep se bo začel izvajati v letu 2017.

 

MKGP je pripravilo predlog Uredbe o ukrepih kmetijske zemljiške politike, ki se financirajo s sredstvi, zbranimi iz naslova odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Ta uredba ureja finančne vzpodbude za izvajanje agromelioracij na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, z namenom ohranjanja kmetijske dejavnosti.

 

Projekt LIFE Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji je namenjen vzpostavitvi ugodnega stanja suhih travišč. Na teh območjih se srečujemo z zaraščanjem in opuščanjem kmetijske rabe, v manjšem obsegu pa tudi s problemom neustrezne kmetijske rabe. Projekt se je začel izvajati 1. 11. 2015 in traja 5 let. Na območju Haloz se bodo izvajale vse naštete aktivnosti.

 

Ministrstvo za kulturo bo na podlagi sprejetega Programa predvidenih aktivnosti na kulturnih spomenikih v lasti RS v letu 2016 na gradu in parku gradu Borl izvedlo investicijsko vzdrževalna dela, zagotovilo se bo tudi redno vzdrževanje travnatih površin in nega drevnine.

 

Vlada RS poslanki tudi odgovarja, da za Haloze ne obstaja zakonska podlaga, da bi jim lahko MGRT namenilo posebna sredstva ali vzpostavilo poseben režim za haloške projekte s pripravo celovitega programa z zagotovljenimi sredstvi v proračunu. Vlada RS lahko sprejme dodatne začasne ukrepe razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo, na katerem se zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov gospodarske razmere tako poslabšajo, da stopnja registrirane brezposelnosti doseže kritično mejo, pod pogojem, da z ukrepi razvojnih politik ni mogoče izboljšati gospodarskih razmer.

 

Vse haloške občine izkazujejo nizek koeficient razvitosti, ki je eden od statističnih pokazateljev razvitosti občin, ki ga vsaki dve leti pripravlja Ministrstvo za finance. Večji del Haloz je vključen med obmejna problemska območja (razen Občine Makole), ki jih določa Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja kot prioritetna območja vseh razvojnih politik. Zato so posebej izpostavljena tudi v Programu finančnih spodbud MGRT 2015-2020. Vsebine ukrepov MGRT so jasno opredeljene v Operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Na področju internacionalizacije bo MGRT v letu 2016 razpisal aktivnosti za podjetja, predvsem MSP-je, katera so mednarodno aktivna. Posebnih ukrepov za obmejna področja trenutno ni v načrtu, vsekakor pa se na vse javne razpise lahko prijavijo prav vsa slovenska podjetja iz vseh regij pod enakovrednimi pogoji.

 

Na področju turizma bo MGRT v letu 2016 objavilo dva razpisa iz sredstev kohezijske politike.

 

Poleg tega, da izkazujejo nizek koeficient razvitosti, pa tri haloške občine, in sicer Makole, Podlehnik in Žetale, sodijo tudi v posebna problemska območja z negativnim prirastom prebivalstva in nadpovprečnim nagibom kmetijskih zemljišč. Z namenom povečanja konkurenčnosti kmetijstva, kakovosti življenja in trajnostne rabe naravnih virov ter reševanja strukturnih problemov in zmanjševanja njihovega razvojnega zaostanka se bodo opredeljena problemska območja v okviru PRP 2014 – 2020 posebno obravnavala.


Vlada RS je še pojasnila, da se je MGRT že opredelilo glede pobude območja Haloz za poseben razvojni zakon o Halozah. MGRT posebnih razvojnih zakonov ne podpira.

 

Že od leta 2011 naj bi se takšne situacije reševale s sistemskimZakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2). Od takrat dalje MGRT utemeljeno nasprotuje vsem poskusom vlaganja posebnih razvojnih zakonov, tako da tudi posebnega razvojnega zakona za območje Haloz ne moremo podpreti.

 

Stališče MGRT je, da je potrebno sistemsko reševanje tovrstnih problemov, pri čemer je  celotno območje Republike Slovenije enakopravno obravnavano. Haloze sodijo med obmejna problemska območja, v okviru katerih je možna njihova prednostna obravnava na enak način kot za druga območja s podobnimi geografskimi in socialno-ekonomskimi značilnostmi.

 

V pripravi je sprememba Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki pa ne posega v sedanji koncept, cilje in načela spodbujanja skladnega regionalnega razvoja. Menimo, da je možno s tem zakonom na nediskriminatoren način dopolniti merila za določitev občin, ki se uvrščajo v obmejna problemska območja, in sicer naj bi se uvrstile tudi občine, ki imajo koeficient razvitosti občin po Zakonu o financiranju občin manjši od 0,90, če mejijo na obmejno problemsko območje. Ta sprememba je utemeljena zaradi nelogičnosti na seznamu, iz katerega so izpadle nekatere najmanj razvite občine, ki pa se dotikajo obmejnih problemskih območij. Glede na sedanje podatke bi sprememba povzročila uvrstitev dveh dodatnih občin na seznam (Gornji grad in Makole).

 

Vlada RS sprejela stališče k predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) št. 2016/72 glede nekaterih ribolovnih možnosti

Vlada RS je sprejela stališče k predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) št. 2016/72 glede nekaterih ribolovnih možnosti. Vlada RS podpira predlog Uredbe.


Uredba Sveta (EU) št. 2016/72 določa ribolovne možnosti za leto 2016 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije. Namen predlaganih sprememb je spremeniti Uredbo Sveta (EU) 2016/72 v delu, ki se nanaša na upravljanje prave peščenke in sicer glede določitve celotnega dovoljenega ulova za ta stalež za  leto 2016. Ribolov na pravo peščenko ne zadeva slovenskega ribištva.


*  *  *