Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Državna sekretarka na ogledu škode zaradi spomladanske pozebe na Dolenjskem

Ljubljana 28. 4. 2016 – Državna sekretarka mag. Tanja Strniša je obiskala Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, ‎kjer si je z direktorjem zavoda Jožetom Simončičem in svetovalko specialistko za sadjarstvo Andrejo Brence ogledala poškodbe po hudi spomladanski pozebi v jablanovih nasadih in vinogradih na kmetijskem gospodarstvu Andraža Rumpreta na Klevevžu na Dolenjskem, ki obdeluje skupno 12 ha vinogradov in 24 ha jablanovih nasadov.

Nasade in vinograde po Sloveniji so prizadele izjemno nizke temperature v noči s 25. na 26. april, ko so se ponekod temperature spustile tudi do -3 ali -4 stopinje C. Po prvih ocenah sta pozeba in sneg povzročila izjemno veliko škodo, kot v primeru podobnih vremenskih razmer v preteklih letih zaradi hitrejšega razvoja rastlin v letošnjem letu, ko je vegetacija za 14 dni prehiteva glede na povprečne razmere.

 

Tako nizkih temperatur v tej fazi razvoja rastlin na Dolenjskem in v Posavju v zadnjih desetletjih ne pomnijo, zato strokovnjaki še ne morejo natančneje oceniti, kolikšno škodo bodo povzročile poškodbe po pozebi in bo natančnejšo oceno mogoče podati šele v prihodnjem tednu. 

 

Na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja je 3700 ha vinogradov, okrog 1000 ha intenzivnih nasadov (700 ha jablan, 100 ha hrušk in 200 ha drugih sadnih vrst) ter 500 ha travnikih nasadov. Poškodovanost nasadov je zelo različna glede na kraj in lego, preliminarne ocene pa kažejo, da bi škoda v intenzivnih nasadih lahko znašala od 60 -70 % v nižinskih legah, ki jih je poškodoval predvsem torkov mraz, in od 10 - 40 % v nasadih na višjih legah, ki jih je poškodovalo včerajšnje sneženje. Še huje je v vinogradih, ki so zaradi pozebe v nižinskih legah prizadeti od 30-70%, na srednjih legah od 10 - 50 % in v visjih legah 10 - 40%.‎ Predvsem v višjih legah je škodo povzrocilo tudi lomljenje mladic zaradi snega. Strokovne službe pa ocenjujejo, da bo velika škoda tudi pri pridelavi zelenjave, zlasti na prostem (30 - 70 %), v poljedelstvu zaradi poleganja ozimnih žit zaradi snega, pozebe koruze in jarih žit ob vzniku, poročajo pa tudi o poleganju travinja.

 

O pozebi poročajo iz vse Slovenije. Po prvih informacijah se kaže, da je največja škoda iz vzhodne smeri proti notranjosti države. Škodo se v tem trenutku že lahko oceni pri orehih in koscicarjih, pri katerih je v tej fenofazi za škodo dovolj že -1 st. C in kjer so plodovi takoj postali temno-črni, to je uniceni. Pri teh sadnih vrstah je po prvih informacijah škoda katastrofalna. Pri jablanah in hruškah pa ni škoda v celoti vidna takoj. V vzhodnih krajih, kjer so bile temperature do -4 st. C, so tudi plodiči jablan in hrušk črni, to je uničeni, v naslednjih dneh se bo videlo, koliko jih bo ostalo in kako prizadet bo pridelek. Proti zahodu so sicer nekoliko temperature naraščale, škodo pa je v tej fazi še težko oceniti.

 

*   *   *