Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Kmetijski ministri na mizo dobili ukrepe za pomoč kmetom

Bruselj, 18. julij 2016 – Ministri EU pristojni za kmetijstvo in ribištvo, so se danes sestali na prvem rednem zasedanju Sveta EU v letošnjem letu pod predsedovanjem Slovaške. Najpomembnejša točka današnjega zasedanja so bili predlagani ukrepi Komisije za pomoč kmetijam v višini 500 mio EUR. S strani Slovenije se zasedanja udeležuje minister mag. Dejan Židan, ki je predlagane ukrepe pozdravil in poudaril, da bo Slovenija izkoristila predlagane ukrepe, pri tem pa se bo osredotočila zlasti na gorsko hribovske kmetije ter mlade in uspešne kmetije, ki so kreditno obremenjene.

Ministri EU so zasedanje začeli z minuto molka v spomin na žrtve terorističnega napada v Nici. Slovaško predsedstvo je nato predstavilo zastavljeni program dela na področju kmetijstva, ribištva, gozdarstva, varne hrane ter veterinarskih in fitosanitarnih zadev. Sicer pa so se ministri danes seznanili z razmerami na kmetijskih trgih, kjer je stanje na področju živinoreje, na trgu mleka in mlečnih izdelkov še vedno zaskrbljujoče. Komisar Hogan je predstavil podporne ukrepe za pomoč kmetijam v skupni višini 500 mio EUR. Gre za tretji sveženj pomoči v zadnjem obdobju, pomoč pa je razdeljena v dva stebra: prvi v višini 150 mio EUR je namenjen za znižanje proizvodnje surovega mleka, drugi pa pomeni plačilo ovojnice posameznim državam v višini 350 mio EUR, kjer je Slovenija dobila skoraj 1,15 milijonov evrov, ukrep pa omogoča dodatek držav članic v višini 100% (top up). 

Svet EU pa se je danes med drugim seznanil tudi z grožnjo zaradi pojava vozličastega dermatitisa (LSD) v EU ter s stanjem glede vprašanj v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi.

 

                                                                              **


PODROBNEJE O VSEBINI ZASEDANJA SVETA EU ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO

 

Predstavitev delovnega programa slovaškega predsedstva

 

Ministri EU so se danes seznanili z delovnim programom slovaškega predsedstva na področju kmetijstva, ribištva, gozdarstva, varne hrane ter veterinarskih in fitosanitarnih zadev. Prizadevanja slovaškega predsedstva v okviru tria predsedstva Nizozemska–Slovaška–Malta na področju kmetijstva in ribištva bodo usmerjena v nadaljnje spodbujanje razvoja trajnostnega, inovativnega in okolju prijaznega kmetijskega, živilskega in ribiškega sektorja v celotni EU. V ospredju bo krepitev položaja kmetov v verigi preskrbe s hrano, razmere na kmetijskih trgih in, v kolikor bo potrebno, ukrepi za stabilizacijo trgov, nadaljnje delo na področju poenostavitve pravil Skupne kmetijske politike (SKP) ter izvajanje strategije EU za gozdove. Slovaško predsedstvo je napovedalo tudi aktivno delovanje na področju krepitve položaja kmetov v verigi preskrbe s hrano.

 

Slovenija pozdravlja prizadevanja slovaškega predsedstva za bolj trajnostno, inovativno in okolju prijazno kmetijstvo, ribištvo in varno hrano v Evropski uniji. Za Slovenijo je po besedah ministra mag. Dejana Židana pomembno, da bo Skupna kmetijska politika tudi v prihodnje odgovarjala na zahteve in pričakovanja državljanov v zvezi z varno in kakovostno hrano ter zagotavljanjem javnih dobrin. Po besedah ministra je pomembno tudi to, da se krepi vloga kmetov znotraj verige preskrbe s hrano ter da se nadaljuje delo na področju poenostavitve reformirane SKP. Slovenija tudi pozdravlja ambicioznost slovaškega predsedstva glede predloga uredbe, ki prenavlja področje ekološkega kmetovanja, podpira pa tudi prizadevanja za zmanjšanje zavržkov hrane ter izboljšanje institucionalnih struktur za učinkovitejša nadzorna orodja, kar bo pripomoglo k doslednemu upoštevanju pravil vzdolž celotne prehranske verige. Prav tako je izjemnega pomena urejanje področja protimikrobnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini ter dvig standardov na področju dobrobiti živali.

Na področju ribištva bo Slovenija aktivno sodelovala pri obravnavi predlogov uredb o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o tehničnih lastnostih ribiških plovil, ter pri nadaljevanju obravnave predloga uredbe o zbiranju podatkov v ribištvu ter predloga uredbe o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot.

Slovenija tudi podpira načrte slovaškega predsedstva na področju gozdarstva, predvsem spodbujanje učinkovite in trajnostne rabe gozdnih virov v okviru prihodnje podnebne in energetske strategije za obdobje 2020–2030. V tej luči je za Slovenijo pomembna implementacija nove strategije EU za gozdove.


Razmere na kmetijskih trgih – predlagani ukrepi za pomoč kmetom

 

Ministri EU so se danes seznanili tudi z razmerami na kmetijskih trgih. Evropska komisija je minuli teden v Bruslju najavila sveženj ukrepov za takojšnjo pomoč kmetom, ki bi bil osredotočen na reševanje finančnih težav kmetov, izzivov pri delovanju prehranske verige ter na stabilizacijo trgov. Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan je zato danes ministrom predstavil podrobnosti 500 milijonov evrov vrednega svežnja podpore. Za pomoč kmetom, ki se soočajo s težavami s sektorjih mleka in mlečnih izdelkov, bodo države članice dobile 500 milijonov evrov. Ta sveženj je razdeljen v dva dela – 150 mio EUR za prostovoljno zniževanje proizvodnje, kjer bodo kmetje lahko kandidirali za sredstva ter 350 mio EUR za nacionalne ukrepe. Slovenija po predlogu Komisije dobi skoraj 1,15 milijona EUR; za primerjavo – Slovenija je leta 2009 ob podobni zadevi za kmetijski sektor dobila 1,1 mio eur, leta 2015 pa 1,4 milijonov EUR. Minister mag. Dejan Židan se je Komisiji zahvalil za dodatne ukrepe in dejal, da bomo v Sloveniji ustrezno izkoristili finančno ovojnico in jo dopolnili z nacionalnimi sredstvi. Po njegovih besedah je pomembno, da ukrep v višini 150 mio EUR ne bo v nasprotju z drugimi ukrepom v višini 350 mio eur. »Prvi steber je namenjen zmanjševanju proizvodnje«, zato po besedah ministra z denarjem iz drugega stebra ne smemo pospeševati proizvodnje iz prvega stebra. Pri dodeljevanju sredstev državam sta se za drugi ukrep upoštevala dva kriterija: znižanje odkupne cene mleka v zadnjem obdobju in rast proizvodnje. 

Poleg tega Komisija predlaga podaljšanje javne intervencije za posneto mleko v prahu tudi po 30. septembru ter podaljšanje sheme zasebnega skladiščenja za posneto mleko v prahu (do februarja 2017). Komisija predlaga še možnost povišanje predčasnega izplačila neposrednih plačil. V sektorju sadja in zelenjave je komisar predlagal podporo za umik s trga za organizacije proizvajalcev. 

»Slovenija bo izkoristila predlagane ukrepe, ob tem pa bi Komisijo rad opozoril, da se bomo v Sloveniji osredotočili zlasti na dve vrsti kmetij: gorsko hribovske kmetije in mlade in uspešne kmetije. Pri prvih si ne predstavljamo, da opustijo kmetovanje na območjih, kjer je težko kmetovati in pustiti da se zarašča ter na drugi strani ogrožati delovna mesta in povečati socialno stisko tamkajšnjih kmetov.« Kot drugo skupino pa je minister navedel mlade in uspešne kmetije, ki so kreditno obremenjene. »Zato prosimo za fleksibilnost teh ukrepov, da bodo sprejemljivi za specifične razmere v Sloveniji.« Mag. Židan je opozoril tudi na prednostno nalogo predsedujoče Slovaške, na večjo pravičnost v prehranski verigi, kjer pričakuje pozitivni korak tudi pri mlečnemu sektorju. »Da bi ohranili raznoliko, regionalno kmetijstvo in specifične prehranske navade ter raznoliko kulturo na tem področju, je nujno tudi predpisano označevanje porekla, saj si potrošnik želi vedeti, od kje izvira hrana, ki jo uživa«, je še dejal minister in zaključil s pozivom, da naj proizvodnja kmetijstva ostane povsod, ne pa samo tam kjer so najbolj primerni pogoji za kmetovanje.

 


Poenostavitev Skupne kmetijske politike – pregled ukrepov ozelenitve po enem letu

 

Na današnjem zasedanju je Komisija poročala o prvem letu izvajanja t.i. zelene komponente ter napovedala vsebine v delegiranem aktu, s katerimi želi poenostaviti Skupno kmetijsko politiko na področju ukrepov ozelenitve. Poenostavitev SKP 2014–2020 je namreč eno izmed prednostnih nalog Komisije na področju kmetijstva, katere namen je zmanjšati administrativne obremenitve, ki prispevajo k stroškom za kmete in druge gospodarske subjekte, preprostejša pravila pa bodo prispevala k večji konkurenčnosti in bodo okrepila potencial ustvarjanja delovnih mest agro-živilskega sektorja in podeželja. Zelena komponenta je nova obvezna shema neposrednih plačil, ki jo države članice izvajajo od leta 2015 v okviru reforme neposrednih plačil iz 1. stebra SKP, saj le-ta daje večji poudarek trajnostnem kmetijstvu.

Slovenija po besedah ministra mag. Dejana Židana pozdravlja poenostavitev zelene komponente, pri čemer je pomembno, da je pri izvajanju posameznih elementov dana državam članicam zadostna mera fleksibilnosti ter s tem prilagoditev stanju in težavam v posamezni državi članici. »Slovenija večino predlaganih sprememb podpira, zelo zadržana pa je do prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev na vseh proizvodnih vrstah površin z ekološkim pomenom«. Slovenija je za izpolnjevanje zahtev glede površin z ekološkim pomenom izbrala tri možnosti (praha, rastline, ki vežejo dušik, in/ali naknadni posevki). Prav tako so se v Sloveniji vse vloge za kmetijske podpore oddale elektronsko in z geoprostorskim obrazcem, pri čemer je bila sama vloga zasnovana tako, da je bila čim bolj v pomoč kmetu, in pri vnosu mu je pomagala kmetijska svetovalna služba. Po prvih ocenah je pri implementaciji zelene komponente v  Sloveniji največji izziv predstavljala določitev okoljsko občutljivega trajnega travinja, kjer obstaja prepoved spremembe rabe teh zemljišč.


Pojav vozličastega dermatitisa v EU

 

Ministri EU so se danes seznanili z grožnjo zaradi pojava vozličastega dermatitisa (LSD) v EU. Bolezen vozličastega dermatitisa predstavlja veliko grožnjo za evropsko zdravstveno varstvo živali podobno kot afriška prašičja kuga, ki se je pojavila v severovzhodni Evropi oziroma slinavka in parkljevka v Veliki Britaniji. Gre za akutno virusno bolezen goveda in vodnih bivolov, ki lahko prizadene živali vseh starosti. Lahko se prenaša z insekti (muhe, komarji, klopi,...), zanjo pa so značilne velike izgube. Hitro se lahko širi predvsem z živimi živalmi in proizvodi, pridobljenimi od okuženih živali. Bolezen, ki je do nedavnega veljala za eksotično, se je v EU (Ciper) prvič pojavila v letu 2014. V aprilu letos so prvi primer ugotovili tudi v Bolgariji. Od takrat se je bolezen zelo hitro razširila čez celotno ozemlje Bolgarije ter v nekatere države Zahodnega Balkana (Makedonija, Srbija, Kosovo in Albanija). Glede na hitrost širjenja bolezni v teh državah se zdi, da ukrepi, ki se trenutno izvajajo na podlagi veljavne zakonodaje EU, ne zadostujejo za zajezitev nadaljnjega širjenja bolezni in je pričakovati pojav bolezni tudi v državah EU. Po prvih izbruhih sta Grčija in Bolgarija nemudoma sprejeli ukrepe v skladu s predpisi EU, ki pa niso zaustavili nadaljnjega širjenja bolezni. 

Slovenija se po besedah ministra mag. Dejana Židana zaveda nevarnosti, ki jo širjenje vozličastega dermatitisa v nekaterih državah članicah in v državah zahodnega Balkana predstavlja za zdravje živali kot tudi za škode, ki bi ob tem nastale v regiji in EU na sploh. V zvezi s tem je Slovenija v začetku meseca julija tudi pisala pristojnemu komisarju k hitremu in ustreznemu ukrepanju. Zato Slovenija podpira poziv avstrijske delegacije k takojšnjemu sprejemu nadaljnjih ukrepov za zajezitev širjenja bolezni vozličastega dermatitisa, tudi  v okviru EU politike s področja zdravja živali »preventiva je boljša kot zdravljenje«. Ob tem mag. Židan poudarja, da je potrebno začeti s postopki za spremembo zakonodaje, ki bo omogočila hitro in učinkovito ukrepanje, ne samo v okuženih državah temveč tudi v državah, ki so tveganju za pojav te bolezni izpostavljene. Prav tako je treba v skladu z novimi spoznanji spremeniti oziroma dopolniti pravila za premike živali in urediti oziroma uskladiti postopke za nemoteno preskrbo s cepivom, ki predstavlja najučinkovitejši ukrep za preprečitev vnosa oziroma nadaljnjega širjenja bolezni. Glede na to, da je bolezen prisotna tudi v določenih tretjih državah bi morala Komisija po mnenju ministra ustrezno pregledati tudi pogoje za uvoz živali in proizvodov živalskega izvora z vidika preprečevanja vnosa bolezni v EU. 


Mednarodni prostotrgovinski sporazumi – mednarodna trgovina s kmetijskimi proizvodi

 

Na današnjem zasedanju je Komisija podala informacijo o stanju glede vprašanj v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi. Na področju kmetijstva in varne hrane se Slovenija najodločneje zavzema za ohranitev dosežene ravni EU standardov za varno hrano in dobrobit živali (katere je treba dopolnjevati skladno z razvojem tehnologij v kmetijstvu in živilstvu, kot so na primer moderne kmetijske tehnologije). 

Po besedah ministra mag. Dejana Židana Slovenija od Komisije pričakuje jasno stališče glede odprtih vprašanj pri dogovarjanju za sporazume. »Za Slovenijo je pomembno stališče, da je bolj primerna možnost, da do sporazuma ne pride, kakor da slab sporazum ogroža državljane EU«. Zelo pomembno je, da se ohrani možnost uporabe previdnostnega načela in upoštevanja drugih legitimnih dejavnikov pomembnih pri sprejemanju odločitev na področju sanitarnih in fitosanitarnih standardov, še zlasti glede gensko spremenjenih organizmov, kloniranih živali, uporabe rastnih hormonov, razkuževanja mesa s klorovimi pripravki, MRL ter novih tehnologij v kmetijstvu in živilstvu. Glavni in osnovni namen sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov je namreč zaščita zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, zato po besedah ministra ne moremo gledati na te ukrepe kot da so v glavnem trgovinske ovire. »Ne smemo dovoliti, da industrija pridobi na svoji pomembnosti in možnosti vpliva na razvoj nove zakonodaje ali spreminjanje obstoječe, še zlasti ne na račun varovanja zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja«. Slovenija sicer meni, da mora EU v trgovinskih pogajanjih zagotoviti, da noben trgovinski sporazum ne bo omogočal, da bi bilo EU kmetijstvo in živilski sektor zaradi nižjih proizvodnih standardov v teh trgovinskih partnericah podvrženo nelojalni konkurenci.


                                                                                      ***