Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

107. seje Vlade RS

Ljubljana, 27. 10. 2016 - Vlada je na današnji seji obravnavala tritočke iz delovnega področja MKGP.

Vlada izdala Uredbo o izvajanju ukrepa Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020

 

Vlada RS je izdala izda Uredbo o izvajanju ukrepa Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 –2020. 

 

Uredba o izvajanju ukrepa sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila iz PRP 2014-2020 (Uredba) določa podrobna pravila za izvajanje ukrepa M03 – Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila in sicer za podukrep Podpora za novo sodelovanje v shemah. Upravičenci po tej Uredbi so kmetijsko gospodarstvo ali pravna oseba, ki povezuje vsaj 3 kmetijska gospodarstva, ki se na novo prijavljajo v sistem certificiranja. Upravičenci pri tem ukrepu so tudi skupine kmetov, ne glede na pravno organizacijsko obliko te skupine. Takšna ureditev je povezana s politiko EU na področju shem kakovosti, ki skupinam priznava osrednjo vlogo pri zaščiti pridelkov in živil. V RS na področju zaščitenih proizvodov obstajajo združenja, društva in druge pravne osebe, ki vodijo postopke certifikacije za svoje člane. Pravna oseba je v primeru takšnega »skupinskega certificiranja« nosilec skupinskega certifikata, ker je tudi sama predmet pregleda in certificiranja s strani akreditiranih certifikacijskih organizacij. Bistveno pri pravnih osebah z vidika ukrepa M03.1 je, da vložijo vlogo za pridobitev podpore izključno za tista kmetijska gospodarstva, ki se na novo prijavljajo v postopek certificiranja. S tem se spodbuja izključno nove vstope v sheme kakovosti.

 

Upravičeni stroški po novi Uredbi so stroški vključitve v shemo, stroški notranje in zunanje kontrole, stroški analiz in stroški vodenja evidenc, ki bodo določeni v obliki pavšala, ki ga bo prejel upravičenec. Kmetijsko gospodarstvo mora izpolnjevati pogoje aktivnega kmeta ter, da kmetijsko gospodarstvo ali pravna oseba še ni pridobila certifikata za upravičeno shemo kakovosti. Vrste shem za katere se lahko pridobi podpora so: zaščitena geografska označba, zaščitena označba porekla, ekološka pridelava in predelava, registrirana shema kakovosti za vino, izbrana kakovost in integrirana pridelava. Sredstva se bodo upravičencem dodeljevala preko zaprtega javnega razpisa. Na voljo je 2.600.000,00 EUR. Upravičenci lahko pridobijo sredstva za 5 let. Sredstva pa se bodo upravičencem dodelila na podlagi pavšala. Tovrstno pavšalno plačilo sodi med oblike poenostavljenih načinov obračunavanja stroškov in prinaša večjo preglednost sistema izračunavanja podpore, zmanjšanje stopnje napake, poenostavitev ter zmanjšanje administrativnega bremena tako za administracijo kot tudi za upravičence. 

 

Najvišja stopnja podpore je 3.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. Pogoji za izplačilo sredstev: kmetijsko gospodarstvo mora izpolnjevati pogoje aktivnega kmeta, kmetijsko gospodarstvo in pravna oseba mora imeti veljaven certifikat in trženje proizvodov ter uporaba EU ali nacionalnega logotipa. Pavšalna plačila so ocenjena na KMG, razen pri shemi Ekološka pridelava in predelava ter Integrirana pridelava, kjer je plačilo kombinacija plačila na KMG in na hektar upravičene površine ter pri registriranih shemah za vino, kjer je plačilo ocenjeno na posamezno analizo.

 

Vlada izdala Uredbo o spremembi Uredbe o začasnih izrednih ukrepih na trgu s svežim sadjem in zelenjavo

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o začasnih izrednih ukrepih na trgu s svežim sadjem in zelenjavo. 

 

1. julija 2016 je začela veljati Uredba o začasnih izrednih ukrepih na trgu s svežim sadjem in zelenjavo (uredba), ki določa ukrepe, namenjene stabilizaciji trga s svežim sadjem in zelenjavo ter preprečevanju in obvladovanju kriz zaradi podaljšanja ruske prepovedi uvoza nekaterih proizvodov iz EU v Rusijo do junija 2017. 

 

Dinamika izplačil predvideva dva datuma v celotnem obdobju izvajanja ukrepa, do katerih lahko pridelovalci vlagajo zahtevke. Z uredbo se datum za oddajo prvega zahtevka spremeni in sicer do 30. decembra 2016. S tem je omogočeno, da lahko pridelovalci do oddaje prvega zahtevka umaknejo dejansko najavljene količine sadja in za te umike podajo večje število zahtevkov. 

 

Vlada sprejela stališče do predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o dostopnosti na trgu gnojilnih proizvodov z oznako CE ter o spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 

 

Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o dostopnosti na trgu gnojilnih proizvodov z oznako CE ter o spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009. 

 

Glavni cilj novega predloga uredbe je spodbujanje proizvodnje gnojil v EU iz domačih organskih ali sekundarnih surovin v skladu z modelom krožnega gospodarstva in sicer s pretvorbo odpadkov v hranila za kmetijske rastline. Cilj je tudi izboljšati tudi položaj oskrbe EU s fosfatnimi gnojili in vzpostaviti enake pogoje za vsa gnojila, vključno s tistimi, ki nastanejo v postopkih recikliranja. Z vzpostavitvijo enakih pogojev za vse gnojilne proizvode na ravni EU se bodo povečale možnosti industrije proizvodnje gnojil za dostop do notranjega trga, hkrati pa se zaradi opcijske harmonizacije lahko ohranijo vzpostavljeni nacionalni predpisi za gnojilne proizvode, ki so omejeni na nacionalne trge. 

 

Z Uredbo se uvaja neobvezna skladnost s harmoniziranimi pravili, t.i. opcijska harmonizacija, ki bo omogočala prost pretok gnojil z oznako »CE« in bo hkrati upoštevala regionalne značilnosti trga nekaterih proizvodov za gnojenje, proizvedenih na osnovi nacionalne zakonodaje, ki bo veljala hkrati z novo uredbo. Trenutno veljavna zakonodajna ureditev na ravni EU je opcijsko harmonizirana le za anorganska gnojila in se bo tako razširila tudi na organska gnojila, sredstva za apnenje, izboljševalce tal, agrarne dodatke in rastlinske biostimulante, ki po svoji funkciji delujejo kot gnojila in izboljševalci rasti rastlin. Predlog uredbe prav tako predstavlja tudi pomemben prispevek k vzpostavitvi ustreznega regulatornega okvira za razvoj krožnega gospodarstva na enotnem trgu. 

 

Uvedba poenotenih meril EU glede vsebnosti onesnaževal v gnojilih, predvsem glede maksimalnih dovoljenih vsebnosti težkih kovin je zelo pomembna, saj je odsotnost harmoniziranih vrednosti ena od ključnih pomanjkljivosti sedanje ureditve notranjega trga z gnojili. Pri določanju maksimalnih dovoljenih vsebnosti težkih kovin je potrebno upoštevati razpoložljivost in razvoj dekontaminacijskih tehnik za zniževanje vsebnosti kadmija v surovinah za proizvodnjo fosfatnih gnojil.

 

 

*  *  *