Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

115. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 22. 12. 2016 - Vlada RS je danes na seji sprejela 11 točk iz delovnega področja MKGP.

Vlada RS je izdala Uredbo o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2017.

 

Uredba določa izvajanje ukrepa dobrobit živali in je podlaga za nadaljevanje izvajanja ukrepa v letu 2017, ki se izvaja že od leta 2014. Uredba opredeljuje vsebino in izvedbo ukrepa z določitvijo vstopnih pogojev, upravičencev, trajanja obveznosti, nabora možnih zahtev in pogojev za njihovo izpolnjevanje, načina izračunavanja plačil in višine plačil ter podrobnejših izvedbenih pravil v zvezi s kontrolami, sistemom zmanjšanja plačil in izključitev itd. 

 

Namen ukrepa je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju zahtev za dobrobit živali, ki presegajo predpisane zahteve ravnanja, določene v predpisu, ki ureja navzkrižno skladnost, ter običajno rejsko prakso opredeljeno v PRP 2014–2020. Upravičenci so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izpolnjevali zahteve iz ukrepa in so aktivni kmetje.

 

V letu 2017 se ukrep dobrobiti živali izvaja v treh operacijah, in sicer za prašiče, govedo in drobnico.

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

 

Uredba podrobneje določa v katerih primerih se šteje, da je izpolnjen pogoj glede obveznega usposabljanja za potrebe ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP) in ukrepa ekološko kmetovanje (ukrep EK). Podaljšuje tudi obdobje obvezne uporabe storitve svetovanja za tiste upravičence, ki so v ukrep KOPOP prvič vstopili v letu 2015, za nekatere zahteve ukrepa KOPOP, pri katerih se je kot problematično izkazalo izvajanje na celotni površini, pa določa, da se od leta 2017 naprej lahko izvajajo le na delu površine. Z uredbo se v okviru ukrepa KOPOP pri naravovarstvenih operacijah določi obvezno spravilo travinja, spremeni operacija »Steljniki« in podrobneje opredeli operacija »Ohranjanje mejic«, ki se bo začela prvič izvajati v letu 2017. Pri zahtevi »GEN_SEME: Pridelava semenskega materiala avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin« se zviša višina plačila in določi nabor dokazil za preverjanje ustreznosti semenskega posevka oziroma nasada. Pri operaciji »Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje« se natančneje opredeli obravnava izločitev in nadomestitev živali. Zaradi poenostavitve vodenja evidenc se z uredbo določi tudi, da se vodenje evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev za potrebe ukrepa KOPOP šteje za vodenje tovrstne evidence iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost.

 

Uredba ureja tudi razmerja med plačili območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (ukrep OMD) in plačili za območja z naravnimi omejitvami iz predpisa, ki ureja sheme neposrednih plačil.

 

Z uredbo se dopolnjujeta priloga 1, ki določa primere višje sile in izjemnih okoliščin, in priloga 6, ki določa za katere kmetijske rastline se lahko uveljavljajo plačila za ukrepe KOPOP, EK in OMD ter priloga 16, ki določa kršitve in kategorije kršitev za ukrepa KOPOP in EK. Spreminja se tudi priloga 11, ki določa na katerih območjih se lahko izvaja operacija »Ohranjanje mejic« v okviru ukrepa KOPOP, in priloga 14, ki določa način izračuna obtežbe z živalmi za ukrepa KOPOP in EK.

 

Uredba vključuje tudi nekatere tehnične popravke posameznih členov in prilog.

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o shemah neposrednih plačil.

 

Uredba dopolnjuje in spreminja podlago za izvajanje neposrednih plačil za leto 2017 in naprej. Na ta način se bo z letom 2017 vključila nova shema »plačilo za območja z naravnimi omejitvami«, spremenili se bodo nekateri pogoji upravičenosti obstoječih shem za proizvodno vezane podpore za zelenjadnice in za mleko v gorskih območjih, spremenil se bo razrez finančnih sredstev in upoštevale se bodo izkušnje z izvajanjem neposrednih plačil v letih 2015 in 2016.

 

Ena glavnih novosti, ki se s to uredbo spremeni je vključitev nove shema »plačilo za območja z naravnimi omejitvami«. Plačilo se dodeli za kmetijske površine na gorskem območju z nagibom od najmanj 35 % do 50 % in z nagibom najmanj 50 %, kar pomeni, da se vzpostavita dve regiji in za vsako regijo finančna ovojnica. Do letnega plačila za območje z naravnimi omejitvami v posamezni regiji bo upravičen hektar kmetijskih površin v posamezni regiji, pod pogojem, da kmetijsko gospodarstvo hkrati uveljavlja na zadevnem hektarju tudi osnovno plačilo oziroma aktivira plačilno pravico. Po obstoječih podatkih Registra kmetijskih gospodarstev bo v shemo zajetih okoli 31.000 ha kmetijskih površin na gorskem območju s povprečnim nagibom od najmanj 35 % do 50 % ter 6.000 ha kmetijskih površin na gorskem območju s povprečnim nagibom najmanj 50 %. 

 

Z novo uredbo se pri shemah proizvodno vezanih pomoči spremenijo tudi določeni pogoji upravičenosti pri podpori za mleko v gorskem območju in pri podpori za zelenjadnice. Pri podpori za mleko v gorskih območjih se za leto 2017 podpora izjemoma dodeli na podlagi števila krav molznic, ki so bile štete za upravičene za leto 2016 in ki so od kmetijskih gospodarstev, ki so upravičena do neposrednih plačil za leto 2017. Pri podpori za zelenjadnice se spremeni pogoj upravičenosti, da bi tako bolje upoštevali tehnologijo pridelave zelenjadnic, in sicer se obdobje prisotnosti zelenjadnic določi od 7. 5., razen za plodovke, za katere velja začetni datum 20. 5., do 15. 8. namesto dosedanjega obdobja 7. 5. do 30. 9. 

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o navzkrižni skladnosti.

Osnovna uredba določa minimalne zahteve v obliki predpisanih zahtev ravnanja, kot so prenesene iz zahtev Direktiv in Uredb Parlamenta in Sveta v naš pravni red in v obliki zahtev po dobrem kmetijskem in okoljskem stanju zemljišč. Ta so v celoti v pristojnosti države članice in v bistvu pomenijo v pravni red prenesena dobra kmetijska praksa v določenih delih. Če zavezanec za navzkrižno skladnost krši zahteve, se mu določi upravno kazen v višini kot predvideva sistem določanja upravnih kazni. 

Sistem navzkrižne skladnosti je že dodobra utečen, saj velja od leta 2005 naprej. Spremembe v uredbi so 

dodana je izjema obdelava/košnja najmanj enkrat letno za določene ukrepe iz PRP, 

ukinja se nekatere male kršitve in jih spreminjamo v »navadne« (temu se ustrezno prilagodijo tudi sankcije). 

pri nekaterih standardih dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč (DKOS) se prilagajajo zahteve novim ugotovitvam in spremembam zakonodaje. 

pri predpisanih zahtevah predpisanih zahtev ravnanja (PZR) za identifikacijo in registracijo živali se spreminja predvsem besedilo pri rangih (v stolpcih ODSTOTEK KRŠITVE), da je bolj jasno in poenoteno.

.

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

.

V podukrepu so upravičenci mladi kmetje, ki so na dan oddaje vloge na javni razpis stari od 18 do vključno 40 let, ki imajo ustrezno znanje in usposobljenost ter prvič vzpostavljajo kmetijo. 

Podpora se dodeljuje z javnim razpisom, ki se deli na:

- sklop A, ki je namenjen upravičencem, ki so zaposleni na prevzeti kmetiji ali načrtujejo zaposlitev roku 9 mesecev od datuma izdaje odločbe o pravici in

- sklop B, ki je namenjen ostalim upravičencem.

Sredstva se dodeljujejo v obliki nepovratne finančne pomoči v dveh obrokih. 

 

V okviru prvega javnega razpisa je bila podpora dodeljena 220 mladim kmetov v skupni višini 8.896.800 €. Podprti mladi kmet – upravičenec iz prvega javnega razpisa v povprečju obdeluje 27,84 ha kmetijskih zemljišč. 

V letošnjem juniju je bil objavljen drugi javni razpis, s katerim smo razpisali prav tako 12 mio € javnih sredstev. Podatkov številu upravičencev in o višini dodeljenih sredstev še ni, predvidoma pa bodo dodeljena vsa razpisana sredstva. Za celo obdobje izvajanja podukrepa je v Programu razvoja podeželja rezerviranih 60,65 mio evrov. 

 

Sprememba, ki jo uvaja predlog uredbe je ta, da se ob kontroli izpolnjevanja obveznosti ohranjanja zemljišč v upravljanju upošteva stanje obsega zemljišč, ki je bilo podlaga za dodelitev sredstev, se pravi stanje ob oddaji vloge na javni razpis. S spremembo uredbe uvajamo tudi spremembo kontrole staleža glav velike živine. Po uvedeni spremembi se bo število glav rejnih živali preverjalo z izračunom povprečnega staleža glav velike živine.

.

Vlada RS je dala soglasje k tretjemu odstavku 3. člena Sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2016, številka 426-1/2016-6, ki ga je svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije sprejel dne 22. 12. 2015.

.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (zbornica) je bila ustanovljena kot oseba javnega prava v letu 2000 zaradi predstavljanja in zastopanja interesov svojih članov v kmetijstvu, ribištvu in gozdarstvu. Zbornico predstavljajo njeni voljeni organi, področni odbori in strokovne službe. Strokovne službe so organizirane na sami zbornici in tudi v osmih območnih kmetijsko-gozdarskih javnih zavodih. 

Svet zbornice je stopnjo za odmero zborničnega prispevka A zvišal na 4,8 %. Dvig je potreben zaradi nizkih zneskov katastrskega dohodka kot posledica prehodnih rešitev, na podlagi katerih se za obdobje 2013-2016 katastrski dohodek ni izračunaval v skladu z novo metodologijo in so zneski bistveno nižji, v višini približno na ravni leta 2013.

Kljub dvigu stopnje zborničnega prispevka A na 4,8 % se nobenemu zavezancu prispevek ne bo povišal glede na preteklo leto. Pavšalni znesek ostaja nespremenjen v višini 8,35 EUR in tudi zbornična prispevka B in C.

 

Vlada RS se je seznanila s Poročilom Komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2013, z Letnim poročilom o delu Komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu za leto 2014 in Letnim poročilom o delu Komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu za leto 2015. Vlada RS je sprejela Poročilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o izvedbi Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2013.

 

V letu 2013 je slovensko kmetijstvo prizadela tako huda suša, da je bila proglašena za naravno nesrečo. Uprava RS za zaščito in reševanje je pripravila oceno škode po suši ter končno oceno neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše v letu 2013.

 

Končna ocena neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi suše v letu 2013, ki je prizadela 185.465,32 ha kmetijskih površin ter znašala 106.152.002,81 evra. 

 

V letu 2014 je bilo izdano skupno 21.021 odločb, od tega 6.366 pozitivnih in 14.655 negativnih. Višina z odločbo odobrenih sredstev v letu 2013 je znašala 5.242.852,10 evra, vendar pa je dejanska višina izplačanih sredstev iz proračunske rezerve, zaradi dolga upravičencev na drugih ukrepih, znašala 5.523.440,34 evra. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v letu 2014 ni mogla izdati odločb za 224 kmetijskih gospodarstev zaradi smrti njihovih nosilcev. Te vloge so večinoma bile obdelane v letu 2015. 

 

Iz proračunske rezerve je bilo v ta namen v letu 2014 izplačanih 5.262.630,92 evra, od tega je višina izplačanih sredstev upravičencem znašala 5.223.440,34 evra, stroški izvedbe pa so znašali 39.190,58 evra. Iz proračunskih sredstev MKGP je bilo v letih 2015 in 2016 za rešene pritožbe izplačanih 42.438,82 evra, za pravne naslednike 2.570,36 evra, kar skupaj znaša 45.009,18 evra. Od tega je bilo v letu 2015 za rešene pritožbe izplačano 38.271,69 evra, v letu 2016 pa 4.167,13 evra. 

 

Vlada RS je sprejela stališče k predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za 2017 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Črnem morju. Vlada RS podpira predlog uredbe.

 

Cilj tega predloga uredbe je za leto 2017 določiti ribolovne možnosti za države članice za tržno najpomembnejše staleže rib v Črnem morju. Predlog uredbe ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu.

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi z prostovoljnim članstvom v KGZS.

 

V pisnem poslanskem vprašanju, ki se nanaša na prostovoljno članstvo v KGZS, poslanec Andrej Čuš sprašuje Vlado RS, kakšno je stališče do prostovoljnega članstva v KGZS.

 

Članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) je definirano v Zakonu o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Člani so fizične in pravne osebe, določene s tem zakonom, lahko pa so člani zbornice tudi druge pravne in fizične osebe – prostovoljni člani. V Zakonu so določeni tudi pogoji, ki jih obvezni in prostovoljni člani morajo izpolnjevati.

 

Vlada RS v svojem programu dela ne načrtuje spremembe Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, torej ostaja trenutna pravna ureditev.

.

 

 

Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Bojana Podkrajška v zvezi z zmanjševanjem števila kmetij.

.

 

 

Poslanec Bojan Podkrajšek je na Vlado RS naslovil vprašanja o tem, koliko kmetij smo imeli v Sloveniji v zadnjih petih letih, kaj je po mnenju vlade razlog za prenehanje delovanja kmetij in kakšne ukrepe namerava sprejeti vlada, da prekine ta negativen trend?

 

 

 

Vlada poslancu odgovarja, da je registru kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi MKGP trenutno registriranih 112.793 vseh kmetijskih gospodarstev. Od tega je 111.513 kmetij, kjer so nosilci fizične osebe, in 1.280 kmetijskih gospodarstev, katerih nosilci so pravne osebe ali samostojni podjetniki. Največ novih kmetijskih gospodarstev je nastalo leta 2010 in 2013, največ pa se jih je ukinilo 2012 in 2015. Kljub temu je v tem obdobju nastalo več kmetijskih gospodarstev, kot se jih je ukinilo. Čeprav število novih in ukinjenih kmetijskih gospodarstev niha, pa je opaziti trend povečevanja števila kmetij in kmetijskih gospodarstev, saj se je od leta 2010 do danes povečalo število vseh za 543, največ od tega kmetij (nosilci so fizične osebe), in sicer za 410, povečalo pa se je tudi število kmetijskih gospodarstev, katerih nosilci so pravne osebe ali samostojni podjetniki.

 

 

 

Razlog za prenehanje delovanja kmetij je po mnenju Vlade RS ta, da od sredine 1990-tih let v slovenskem kmetijstvu potekajo stalne strukturne spremembe, ki se kažejo predvsem v večji koncentraciji in specializaciji kmetijskih gospodarstev. Število kmetijskih gospodarstev se zmanjšuje, vzporedno pa narašča njihova povprečna velikost. Trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev se nadaljuje tudi na ravni celotne Evropske unije. 

 

 

 

Vlada RS še naprej izvaja ukrepe, ki se v okviru skupne kmetijske politike izvajajo za podporo kmetijstvu. Leta 2015 se je začela izvajati reforma neposrednih plačil (2015–2020) ter potrjen in s tem uveljavljen je bil Program razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Za neposredna plačila za kmetijstvo imamo za obdobje 2015–2020 na voljo 815 mio EUR, v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 pa 1,1 mrd EUR.

 

 

 

Neposredna plačila v kmetijstvu so še naprej predvsem dohodkovna podpora, s katero se uravnava ekonomski položaj kmetijstva. Z letom 2015 so sestavljena iz osnovnega plačila, zelene komponente, dodatka za mlade kmete in vzporedne sheme za male kmete, ob tem pa imajo kmetijska gospodarstva možnost uveljavljati tudi proizvodno vezana plačila za strna žita, beljakovinske rastline, zelenjadnice, rejo govedi in proizvodnjo mleka v gorskih območjih.

 

 

 

V letu 2017, v katerem je skladno z EU uredbo za neposredna plačila možno uvesti določene vsebinske spremembe na področju neposrednih plačil, je predvidena uvedba nove, dodatne sheme »plačilo za območje z naravnimi omejitvami«. Do plačila bodo upravičene kmetijske površine na gorskem območju z nagibom od vključno 35 % do 50 % ali z nagibom vsaj 50 % in več, pod pogojem da kmetijsko gospodarstvo hkrati uveljavlja na zadevnem hektarju tudi osnovno plačilo. 

 

 

 

Z letom 2015 se je začel izvajati tudi Program razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 (v nadaljnjem besedilu PRP 2014-2020), ki večinoma pomeni nadaljevanje ukrepov iz prejšnjega programskega obdobja, vendar z nekaterimi novimi vsebinami in poudarki. PRP 2014-2020 se osredotoča na tri glavna področja, s katerimi Slovenija zagotavlja izboljšanje biodiverzitete, stanje voda in tal, konkurenčnost kmetijskega sektorja in socialno vključenost ter lokalni razvoj podeželskih območij. 

 

 

 

PRP se je začel izvajati z ukrepi, ki jih kmetijska gospodarstva uveljavljajo v okviru zbirnih vlog, objavljeni pa so bili tudi številni javni razpisi, pozivi in naročila za nekatere druge ukrepe (investicijski ukrepi na področju kmetijske pridelave in predelave ter investicijski ukrepi na področju gozdarstva, usposabljanje, svetovanje, mladi kmetje, LEADER). Skupaj je bilo do vključno dne 30. 11. 2016 objavljenih 16 javnih razpisov v skupni vrednosti 162 mio EUR. Do konca leta 2016 je načrtovana objava še 4 javnih razpisov v višini cca 36 mio EUR.

.

 

 

Vlada dala soglasje k spremembi Sklepa Vlade o delitveni bilanci 

.

 

 

Sklep Vlade RS št. 41005-4/2016/12 z dne 23. 6. 2016, s katerim je bila potrjena delitvena bilanca med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in družbo Slovenski državni gozdovi, d. o. o., se spremeni tako, da se iz priloge 1 izločijo nepremičnine s parc. št. 934/3, 892/3, 1049/4, 922/3, 932/3 in 1050/3, vse k.o. 2356-Čekovnik, in parc. št. 492/3, k.o. 2355-Vojsko, zaradi česar se navedene nepremičnine izločijo iz gospodarjenja družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o.

 

 

** *