Skoči na vsebino

NOVICA

Dosedanji potek javnih posvetov na temo "Sobivanje ljudi in divjadi"

Ljubljana, 7. 2. 2017 - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 2. 2. 2017 v Postojni opravilo sedmi posvet od predvidenih štirinajstih, na temo »Sobivanje ljudi in divjadi«. V nadaljevanju objavljamo kratke povzetke iz dosedanjih posvetov.

Sobivanje ljudi in divjadi v Slovensko Goriškem LUO in Ptujsko-Ormoškem LUO

 

Prvi posvet je bil dne 18. 1. 2017 v Mariboru, kjer smo pripravili skupni posvet za dve lovsko upravljavski območji (LUO), saj je v obeh LUO krajevno pristojen za načrtovanje upravljanja z divjadjo Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor. Prav tako oba LUO izstopata po majhnem številu škod od divjadi, saj sta obe vrsti divjadi (divji prašič in jelenjad) zelo redko prisotni na tem območju. V obeh LUO je glavna vrsta divjadi srnjad, velike zveri pa niso prisotne.  

 

Na posvetu je bilo izpostavljeno sledeče:

  • kmetje ne prijavljajo upravljavcem lovišč vseh škod od divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah;
  • izpostavljene so bile škode od srnjadi v vinogradih in sivih vranah na koruzi;
  • lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč si želijo več vpliva na načrtovanje;
  • izginjanje male poljske divjadi;
  • pomanjkanje remiz zaradi kmetijskih ukrepov krčenja zaraščenih površin.  

Sobivanje ljudi in divjadi v Posavskem LUO

 

Naslednjega dne je potekal posvet v Brežicah, kjer se ga je udeležilo malo število vabljenih. Glavni vrsti divjadi sta srnjad in divji prašič, medtem ko se jelenjad pojavlja v manjšem številu. Škode od divjadi v zadnjem petletnem obdobju padajo, glavni povzročitelj škod je divji prašič. Na območju je v manjšem številu prisoten tudi rjavi medved. Največje škode od zavarovanih vrst prosto živečih živali povzroča poljska vrana (koruza) in veliki detel (fasade hiš).  

 

Na posvetu je bilo izpostavljeno sledeče:

  • pri srnjadi je veliko neevidentiranih izgub, zato se stalež zmanjšuje;
  • kmetje ne prijavljajo upravljavcem lovišč vseh škod od divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah;
  • cene izplačanih odškodnin so prenizke, saj se obračunavajo na podlagi statističnih cen iz preteklega leta;
  • lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč si želijo več vpliva na načrtovanje;
  • objedanje mladja v gozdu s strani damjakov.

Sobivanje ljudi in divjadi v Pohorskem LUO

 

24. 1. 2017 je v Mislinju potekal javni posvet za Pohorsko LUO. Poleg srnjadi je v tem LUO prisotna tudi jelenjad in divji prašič. Glede na zadnje petletno obdobje so se škode od divjadi vsako leto nekoliko zmanjševale in so bile lansko leto najnižje v tem obdobju. Prav tako se je zmanjšala stopnja objedanja mladja s strani jelenjadi, čemur je verjetno pripomogel tudi povečan odvzem te vrste divjadi. Na tem območju ni velikih zveri.

 

Na posvetu je bilo izpostavljeno sledeče:

  • kmetje ne prijavljajo upravljavcem lovišč vseh škod od divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah;
  • problematika vnašanja nemira v naravno okolje (vožnja, rekreacija, nabiranje gozdnih sadežev, ipd.);
  • nerealno ocenjene škode od divjadi;
  • nastajanje škod od jelenjadi v smrekovih drogovnjakih, kjer ima jelenjad zimovališča;
  • sprememba lovske zakonodaje, da bodo lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč lahko upravljali z divjadjo;
  • cene izplačanih odškodnin so prenizke, saj se obračunavajo na podlagi statističnih cen iz preteklega leta;
  • lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč si želijo več vpliva na načrtovanje.

Sobivanje ljudi in divjadi v Kočevsko-Belokranjskem LUO

 

Naslednjega dne, v sredo, 25. 2. je bil organiziran javni posvet v Kočevju. V tem LUO je največja številčnost jelenjadi v Sloveniji. Srnjad in divjadi prašič sta bolj prisotna izven lovišč s posebnim namenom (LPN), saj se LPN nahajajo v zelo gozdnati krajini. V LUO se je lansko leto povečal načrt odvzema jelenjadi z namenom zmanjšanja populacije v LUO. Prav tako je treba izpostaviti problematiko velikih zveri, saj je na območju velika številčnost rjavega medveda in pa tudi volka. V uvodnih predstavitvah je bila s strani Zavoda za gozdove Slovenije, Centralna enota, izpostavljena tudi tematika objedanja gozdnega mladja.  

 

Na posvetu je bilo izpostavljeno sledeče:

  • kmetje ne prijavljajo upravljavcem lovišč vseh škod od divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah;
  • težavnost dokazovanja in izplačevanja odškodnin zaradi paše jelenjadi na travinju;
  • škode v gozdu in mladju;
  • zamik izplačil odškodnin po zavarovanih vrstah in problematika izplačila odškodnin po krokarju;
  • cene izplačanih odškodnin so prenizke, saj se obračunavajo na podlagi statističnih cen iz preteklega leta;
  • lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč si želijo več vpliva na načrtovanje.

Sobivanje ljudi in divjadi v Gorenjskem LUO

 

Javni posvet je MKGP organiziral skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije 27. 1. 2017 na Blejski Dobravi. Najštevilčnejša vrsta divjadi je srnjad. Jelenjad se je v zadnjih desetletjih številčno močno okrepila ter se prostorsko razširila, zato ima znaten vpliv na pomlajevanje gozdnega mladja, na poškodovanost debel in na popašenost kmetijskih površin. Problemi s škodami od divjih prašičev se pojavljajo lokalno. Na območju LUO je stalno prisoten rjavi medved (okrog 7 osebkov), volk pa je bil občasno prisoten.

 

Na posvetu je bilo izpostavljeno sledeče:

  • velika obremenjenost prostora, nemir spreminjajo jelenjad v tipično nočno divjad (težave pri realizaciji odvzema);
  • problem jelenjadi na visokogorskih pašnikih, kjer popase pašnike (območje Triglavskega narodnega parka) in problematika škod od jelenjadi v gozdu (objedanje mladja in lupljenje drevja);
  • potrebno je izboljšati komunikacijo med oškodovanci in pooblaščenimi osebami za cenitev škod od divjadi pri upravljavcu lovišč;
  • cene izplačanih odškodnin so prenizke, saj se obračunavajo na podlagi statističnih cen iz preteklega leta;
  • lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč si želijo več vpliva na načrtovanje.

Sobivanje ljudi in divjadi v Pomurskem LUO

 

V Gradu Beltinci je bil posvet 31. 1. 2017 za Pomursko LUO. Na tem območju se najbolj izpostavlja upravljanje z divjadjo na območju Goričkega. Predvsem jelenjad in tudi divji prašič povzročita največ škod. Z divjadjo na območju Goričkega upravlja Lovišče s posebnim namenom Kompas Peskovci, kjer se odvzem jelenjadi že nekaj let povečuje. Na območju ni velikih zveri.

 

Na posvetu je bilo izpostavljeno sledeče:

  • škode po divjadi so v območju znosne, razen na območju Goričkega;
  • težavno upravljanje z jelenjadjo in divjim prašičem ob meji z Republiko Madžarsko;
  • osnovanje njivskih površin do gozdnega roba in posledično neoviran prehod divjadi v velike njivke komplekse;
  • izginjanje male poljske divjadi;
  • pomanjkanje remiz zaradi kmetijskih ukrepov krčenja zaraščenih površin;
  • cene izplačanih odškodnin so prenizke, saj se obračunavajo na podlagi statističnih cen iz preteklega leta;
  • lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč si želijo več vpliva na načrtovanje.

Sobivanje ljudi in divjadi v Notranjskem LUO

 

V prostorih Zavoda za gozdove Slovenije, območne enote Postojna je bil organiziran javni posvet za Notranjsko LUO. V tem LUO je stanje podobno kot v Kočevsko-Belokranjskem LUO, s to izjemo, da je na tem območju gozdove veliko bolj prizadel žled. Na snežniškem območju je  številčnost jelenjadi visoka. Medtem ko sta srnjad in divjadi prašič številčno bolj zastopana v ostalem delu LUO. Prav tako je treba izpostaviti problematiko velikih zveri, saj je na območju velika številčnost rjavega medveda in pa tudi volka. V uvodnih predstavitvah je bila s strani Zavoda za gozdove Slovenije, Centralna enota, izpostavljena tudi tematika objedanja gozdnega mladja.  

 

Na posvetu je bilo izpostavljeno sledeče:

  • kmetje ne prijavljajo upravljavcem lovišč vseh škod od divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah;
  • težavnost dokazovanja in izplačevanja odškodnin zaradi paše jelenjadi na travinju;
  • škode v gozdu in mladju;
  • zamik izplačil odškodnin po zavarovanih vrstah in problematika izplačila odškodnin po krokarju;
  • cene izplačanih odškodnin so prenizke, saj se obračunavajo na podlagi statističnih cen iz preteklega leta;
  • lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč si želijo več vpliva na načrtovanje.

 

*   *   *