Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Minister mag. Dejan Židan v Bruselj za ohranitev celovite zaščite vina Teran

Ljubljana, 27. februar 2017 - Minister in podpredsednik Vlade RS mag. Dejan Židan bo jutri, v torek 28.2.2017, odpotoval na obisk v Bruselj. Namen obiska je sogovornikom predstaviti dejstva in stališča Slovenije glede predloga delegiranega akta Evropske komisije, s katerim namerava Hrvaški odobriti izjemo za označevanje sorte teran na vinih iz Hrvaške Istre. Obisk ministra bodo na določenih lokacijah spremljali tudi predstavniki pridelovalcev Terana, združenih v Civilno iniciativo za spoštovanje zaščite vina Teran, ki se bodo jutri srečali tudi s komisarjem EU za kmetijstvo in razvoj podeželja Philom Hoganom.

Minister se bo udeležil tudi dogodka »Vino Teran – zgodba o Krasu, zgodba o prihodnosti«. Na njem bodo seznaniti strokovno javnost, zlasti predstavnike drugih držav članic, ki delujejo v Bruslju, poslance Evropskega parlamenta ter druge nevladne organizacije s posebnostmi in pomenom pridelave tega vina z zaščitno označbo porekla za Republiko Slovenijo. Na dogodku bo tudi okrogla miza, na kateri bodo priznani strokovnjaki govorili tudi o vrednosti zaščitenih označb za vinski sektor.

 

 

 

 

 

 

 


Program obiska ministra mag. Dejana Židana:

torek, 28. 2. 2017

12.00Srečanje s podpredsednikom Odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja, poslancem Paolom De Castrom.

ZAPRTO ZA JAVNOST

Lokacija: Evropski parlament, Bruselj

14.00Srečanje predsednikom Odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja, poslancem Adamom Czesławom Siekierskim.

ZAPRTO ZA JAVNOST – MOŽEN FOTOTERMIN na začetku srečanja

Lokacija: Evropski parlament, ASP 12E 138, Bruselj


16.00IZJAVA za medije (minister, predstavniki Civilne iniciative)

Lokacija: Stalno predstavništvo RS pri EU (SPBR), Rue du Commerce 44, Bruselj


18.00Dogodek »Vino Teran – zgodba o Krasu, zgodba o prihodnosti«

SlediPokušina vina Teran in pršuta

Lokacija: Stalno predstavništvo RS pri EU (SPBR), Rue du Commerce 44, Bruselj




 

KORISTNE INFORMACIJE ZA MEDIJE – STALIŠČA SLOVENIJE


Namen obiska ministra mag. Dejana Židana v Bruslju je sogovornikom predstaviti stališča Republike Slovenije glede predloga delegiranega akta Evropske komisije. V petek, 24.2.2017 se je na Evropski komisiji končalo posvetovanje med strokovnimi službami (generalnimi direktorati, generalnim sekretariatom in pravno službo Komisije), v katerem so imele te možnost formalno izraziti svoje mnenje o vsebini predloga delegiranega akta, s katerim namerava Hrvaški odobriti izjemo za označevanje sorte teran na vinih iz Hrvaške Istre. Ta predlog naj bi bil v tem tednu javno objavljen na portalu za izboljšanje zakonodaje (better regulation portal). Nato mora predlog še skozi pisni postopek v Komisiji, nato se začne postopek na ravni Sveta EU in Evropskega parlamenta. Slovenija odločno nasprotuje sprejemu predloga delegiranega akta, na podlagi katerega bi hrvaški proizvajalci lahko označevali sorto teran na vinih pridelanih v Hrvaški Istri. Slovenija tudi ni nikoli predlagala Evropski komisiji ali se strinjala, da je glede Terana možen kompromis ali dogovor v korist Hrvaške in da Slovenija potrebuje čas za pogajanja v zadevi Teran. Javno je znano, da je MKGP (minister) vedno in javno odločno zavračal, da je Teran predmet pogajanj. Za Slovenijo to ni bilo nikoli sprejemljivo, saj je Teran za Slovenijo zaprta zadeva, zaščita je bila pridobljena legalno, po vseh veljavnih EU predpisih in to je Slovenija spoštovala in zagovarjala.


V pogajanjih Hrvaške za vstop v EU ni bila dogovorjena izjema za Teran. V pogajanjih je države članice zastopala Evropska komisija na podlagi skupnega stališča, ki so ga države članice s soglasjem potrdile za vsako pogajalsko poglavje. Da za Teran v pogajanjih ni bila dogovorjena nobena izjema, je uradno potrdila Evropska komisija (izjava tiskovnega predstavnika takratnega komisarja za kmetijstvo), ki je aprila 2013 v pisnem odgovoru potrdila, da izjema za teran ni predmet pristopne pogodbe s Hrvaško in da se lahko s tem imenom prodaja samo slovensko vino ter da nobeno hrvaško vino po 1.7.2013 ne bo moglo biti označeno s tem imenom. Vsebinsko popolnoma enako je bilo potrjeno na odboru za vino pri Evropski komisiji, ki je v aprilu 2013 točko teran obravnaval pod točko razno na zahtevo Hrvaške. Iz zapisnika sledi, da je takrat Komisija pojasnila, da je zaščitena označba porekla za slovensko vino, ki se na Hrvaškem po vstopu v EU ne bo smela več uporabljati.


Slovenija kot država članica je bila s strani Komisije o hrvaški zahtevi seznanjena šele septembra 2014, ko je Komisija prvič poskusila delegirani akt, ki bi Hrvaški dodelil izjemo, uvrstiti na ekspertni odbor za vino, pa je bila zaradi protesta Slovenije ta točka umaknjena z dnevnega reda. Slovenija ni bila seznanjena s hrvaško vlogo, čeprav jo neposredno zadeva. Slovenija je na sestankih s predstavniki Komisije, pa tudi pisno, večkrat zaprosila, da nam posredujejo hrvaško vlogo, da bi lahko preverili, na kakšni podlagi Hrvaška prosi za izjemo, smo prvi odziv v tej smeri prejeli šele v jeseni 2015, kot rezultat dogovora ministra mag. Židana in prvega podpredsednika Komisije Fransa Timmermansa. Vendar pa so bili hrvaški dokumenti posredovani na način, da so bile vse vsebinske informacije v njem potemnjene. Iz teh dokumentov pa se lahko tudi razbere, da je Hrvaška 13. maja 2013, torej mesec in pol pred vstopom v EU, poslala na Komisijo vlogo za prehodne ukrepe za odprodajo zalog vina z oznako sort, ki so v EU zaščitene, in nato 16. maja 2013 še en dopis, kjer se kot posebna točka omenja teran, vendar je konkretna vsebina spet slovenski strani prikrita. Čeprav se ti dve vlogi ne moreta šteti kot del pogajalskega procesa, pa bi vseeno Komisija morala pojasniti, zakaj Slovenija ni bila seznanjena z vlogo Hrvaške in se je z njo dogovarjala o Teranu brez vednosti Slovenije.


Slovenija ni bila seznanjena z dogovorom med Komisijo in Hrvaško in ker je Komisija še aprila 2013 trdila povsem drugače ter je ob vstopu Hrvaške v EU z izvedbeno uredbo sprejela prehodne ukrepe, s katerimi je podelila tudi triletno prehodno obdobje za odprodajo starih zalog terana, jo je namera Komisije za podelitev trajne izjeme za Teran, presenetila. Slovenija je ves čas nasprotovala taki izjemi in je vztrajala, da bi svoje stališče argumentira z ustreznimi dokumenti. Tudi julija 2015, ko sta se sestala komisar Hogan in minister Židan, je bil dogovor, da bo Slovenija odgovorila na vprašanja, ki jih bo zastavila Komisija, da se problem še dodatno vsebinsko in pravno osvetli. Slovenija se nikoli ni bila pripravljena pogajati s Hrvaško o tej temi, kar je bilo večkrat sporočeno tudi komisarju, Slovenija je zavračala tudi trilateralne sestanke Komisija – Hrvaška – Slovenija, zaradi vsebinskih argumentov in postopkovnih, ki so bili že večkrat pojasnjeni in zaradi katerih Slovenija ni bila pripravljena na kompromis.


Samo dejstvo, da je Komisija zato, da bi ugodila hrvaški prošnji, zaobšla pristopna pogajanja, v katerih bi se za tako podelitev izjeme morale strinjati vse države članice, je za Slovenijo zelo sporno. Zdaj to vprašanje rešuje unilateralno, saj delegirani akt sprejme Komisija sama, za njegovo izpodbijanje v Svetu EU ali Evropskem parlamentu pa je potrebna kvalificirana oz. navadna večina proti. Drug izkaz popolnoma netransparentnega delovanja Komisije v tem postopku pa je, da državi Sloveniji in slovenskim pridelovalcem, ki so nosilci te zaščite, nikoli niso bili predočeni hrvaški argumenti. Komisija je po mnenju Slovenije na tem področju delovala izrazito netransparentno in pristransko ter nepošteno do slovenskih pridelovalcev. Glede slednjega je pred kratkim Evropska varuhinja za človekove pravice sprejela priporočila, ki govorijo v korist zahteve Slovenije, da se v celoti seznani z zahtevo Hrvaške. Z razkritjem dokumentov bi Slovenija in slovenski pridelovalci prvič v postopku odločanja o sprejemu delegiranega akta dobili resnično možnost, da se seznanimo s trditvami Hrvaške v teh dokumentih in da Komisiji pošljemo svoje stališče o teh trditvah. To bi tudi Komisiji koristilo pri odločanju v tej zadevi, saj bi pridobila bolj popolno sliko zadeve, hkrati pa bi zadostila tudi pravici do dobrega upravljanja po členu 41 Listine o temeljnih pravicah in temeljnemu načelu pravice do obrambe.


DODATNE INFORMACIJE V POVEZAVI S TERANOM


Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (temeljna uredba) v posebnem poglavju ureja postopek podelitve zaščitenih označb porekla za vina. V okviru tega postopka podelitve zaščitenih označb porekla velja tudi splošno pravilo, v skladu s katerim se ime sorte vinske trte, ki vsebuje zaščiteno označbo porekla, ne uporablja za označevanje kmetijskih proizvodov. V istem poglavju temeljna uredba predvideva tudi možnost izjeme od tega splošnega pravila zato, da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja. Stališče Slovenije je, da je takšno razumevanje delegiranega pooblastila s strani Komisije v primeru izjeme za sorto »teran« preširoko in ne upošteva omejitev tega pooblastila, ki izhajajo iz drugih določb prava EU. 


Če bo Komisija sprejela tak akt, bo po mnenju Slovenije drugi državi članici enostransko, izven postopka odločanja o podelitvi zaščite geografske označbe in kljub nasprotovanju države članice, ki je nosilka zaščite, podelila pravico do uporabe imena sorte vinske trte, ki je sozvočnica zaščiteni označbi porekla. S tem  bi Komisija omejila oziroma de facto izničila že obstoječo zaščiteno označbo porekla. Celo več, s podelitvijo izjeme bi  legalizirala že obstoječe nezakonito označevanje proizvodov in kršitev pravnega reda EU. Slovenija zato v svojih stališčih ponavlja, da bi bil tak delegiran akt v nasprotju z 290. členom PDEU ter bi predstavljal poseg v pristojnosti zakonodajalca in bi posredno vplival na medinstitucionalno ravnovesje. 


V vsebinskem smislu je v ospredju ekonomska škoda, ki bi jo utrpeli slovenski pridelovalci, če bi bila uporaba naziva Teran dovoljena hrvaškim pridelovalcem. Pri tem je treba opomniti, da bi Komisija z delegiranim aktom posegla v pravico slovenskih pridelovalcev Terana, ki so jo pridobili z nacionalno zakonodajo že pred več desetletji, z evropsko zakonodajo pa z vstopom v EU leta 2004, ekonomska škoda pa bi bila za pridelovalce Terana ogromna in mnogo bolj pomembna, kot bi bila škoda hrvaških pridelovalcev, če Komisija tega akta ne sprejme. Na Krasu se pridela okoli 1 milijon litrov Terana letno, kar je za EU razmere majhna številka, je pa eksistenčnega pomena za Kras, saj predstavlja 76 % celotne pridelave vina na tem območju. Kar 92 % pridelovalcev na Krasu (od skupaj 800) prideluje vino Teran. Pri 88 % pridelovalcev Terana to vino predstavlja več kot polovico njihove proizvodnje. 70 % celotne količine vina Teran pridela Vinakras z.o.o., ki je osrednja klet na tem območju in ji večinski dohodek predstavlja prodaja vina Teran. 


Da je teran za Hrvaško ekonomsko manj pomemben kot za Slovenijo, se odraža tudi v dejstvu, da je t.i. hrvaška sorta 'teran' v Hrvaški Istri zastopana le na 10 % površine vinogradov, z nazivom 'teran' pa se označuje bistveno manj kot 10 % pridelka vina s tega območja in ima torej za Hrvaško Istro bistveno manjši ekonomski pomen. Ne glede na to, pa pridelava terana v Hrvaški Istri za slovenske pridelovalce pomeni veliko ekonomsko grožnjo. Hrvaška Istra je namreč po površini 10-krat večja od Krasa. Bistvena razlika med območjema je tudi v potencialu za rast pridelave vina: maksimalno možno območje za pridelavo Terana v Sloveniji obsega le 600 ha (od tega je trenutno ¾ območja zasajenega s sorto refošk, iz katere se prideluje Teran), zaradi naravnih razmer na tem območju širitev obsega vinogradov ni možna. Po drugi strani je potencial za razširitev t.i. hrvaške sorte 'teran' izredno velik (s sedanjih 240 ha na 2350 ha, kolikor je trenutno registriranih vinogradov, oz. nekateri viri omenjajo celo 3000 do 4000 ha potencialnih površin vinogradov v Hrvaški Istri).


V primeru, da bi se na trgu pojavilo cenejše vino z istim nazivom (razmere v Hrvaški Istri namreč omogočajo bistveno cenejšo pridelavo), bi to za slovenske pridelovalce pomenilo veliko izgube letno. Ker je glavnina kraških pridelovalcev vina odvisna od osrednje kleti na Krasu, bi poseg v obstoječo zaščito Terana pomenil uničujoče posledice za celotno območje. Posledično bi škodo utrpel turizem, katerega podoba je močno zaznamovana s posebnostjo in enkratnostjo Terana. Kmetijstvo in turizem sta osrednji gospodarski dejavnosti na Krasu, saj industrije praktično ni. V kombinaciji s tem, da so, v nasprotju z majhnimi vinogradi v Sloveniji, v Hrvaški Istri večje sklenjene površine za pridelavo, ugodnejše naravne razmere in s tem nižji stroški pridelave, lahko nelojalna konkurenca hrvaških pridelovalcev v nekaj letih popolnoma uniči Slovenske pridelovalce Terana na Krasu in to z vinom, ki bi se označeval kot teran, ne bi pa imel kakovostnih lastnosti Terana s Krasa.


KRONOLOŠKI PREGLED DOGODKOV / AKTIVNOSTI MKGP

-1970 – sprejem Zakona o označevanju vina, ki določa, da je 'Kraški Teran' temnordeče vino sorte refošk, pridelano na območju vinorodnega okoliša Kraška planota, ki ima značilne lastnosti Kraškega Terana;

-1997 – sprejem Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina s prvo formalno zaščito Terana (v skladu z EU sistemom zaščit);

-2000 – sprejem Pravilnika o vinu s priznanim tradicionalnim poimenovanjem - Teran (s posebnostmi glede pridelave in označevanja vina Teran);

-2004 – ob vstopu Slovenije v EU postane Teran zaščitena označba porekla za slovensko vino in s tem del pravnega reda EU;

-Pristopna pogajanja Hrvaške: v postopku pristopnih pogajanj je Hrvaška zahtevala priznanje nazivov “Prošek” in “Mlado vino Porugizac” kot tradicionalnih izrazov za vina (prošnja za izjemo, saj oba naziva vsebujeta tudi zaščiteno označbo – obe prošnji sta bili zavrnjeni s strani Italije in Portugalske; v postopku pristopnih pogajanj Hrvaška ni podala zahteve za izjemo v primeru terana;

-Začetek leta 2013 – na slovenskem trgu je zaznano hrvaško vino z označenim nazivom teran; slovenska inšpekcija vino umakne iz prometa in o kršitvi obvesti Komisijo;

-19.4.2013 – tehnični sestanek z uradnikom GD za kmetijstvo g. Mercierem, na katerem je bilo potrjeno stališče Slovenije, da je Teran zaščitena označba porekla za slovensko vino s Krasa in da je primer zaključen;  

-22.4.2013 – Komisija uradno in javno izjavi (predstavnik za stike z javnostjo g. Roger Waite), da Hrvaška pred vstopom v EU ni zaprosila za uvrstitev sorte teran na listo izjem, niti ni ugovarjala, ko je Slovenija zaščitila Teran kot označbo porekla, to vprašanje pa tudi ni predmet hrvaške Pristopne pogodbe; zato je Teran v skladu z EU predpisi na trgu EU zaščiten kot slovenski in nobeno hrvaško vino od 1. julija 2013 ne more biti dano na trg s tem imenom;

-6.8.2013 – zaradi pristopa Hrvaške k EU je objavljena Izvedbena uredba Komisije št. 753/2013, ki spreminja Prilogo XV Uredbe 607/2009 za namen upoštevanja hrvaške zahteve po uvrstitvi nekaterih nazivov sort na listo izjem; v tej uredbi, niti v predlogih tega akta, poslanih državam članicam, sorta teran ni bila nikoli omenjena; predlog tega akta je bil državam članicam predstavljen že pred vstopom Hrvaške v EU;

-7.10.2013 - komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos na pisno poslansko vprašanje evropskega poslanca Tonina Picule o zaščiti Terana kot izvorno hrvaškega proizvoda odgovori, da hrvaška pristopna pogodba tega vprašanja ni pokrila in da Komisiji ni bila posredovana vloga za zaščito tega porekla (OJ C 88 E, 27/03/2014);

-4.6.2014 – slovenski uradniki prejmejo hrvaško povabilo po e-pošti za trilateralno srečanje v zvezi s teranom (Slovenija, Komisija, Hrvaška); Slovenija povabilo zavrne z obrazložitvijo, da so določbe veljavne zakonodaje jasne in da ne vidi potrebe po srečanju, saj je primer zaprt;

-13.8.2014 - slovenski uradniki prejmejo povabilo Komisije po e-pošti za bilateralno srečanje; povabilo sprejmejo z opombo, da so pridelovalci Terana izrecno proti kakršnikoli možnosti, da bi Hrvaška lahko označevala svoje vino z istim nazivom; Komisija ne poda nobenega odgovora, zato do srečanja ne pride;

-29.8.2014 - slovenski uradniki dobijo neuradno informacijo, da naj bi bil predlog delegiranega akta, ki omogoča Hrvaški izjemo za uporabo naziva teran, obravnavan na ekspertnem odboru 8.9.2014; zato je bil 2.9.2014 urgentni sestanek z uradniki GD za kmetijstvo, na katerem je Slovenija vztrajala, da se sporna točka umakne iz dnevnega reda sestanka ekspertne skupine; naslednji dan je Komisija zagotovila, da bo točka umaknjena;

-24.9.2014 – sestanek državne sekretarke Strniša z generalnim direktorjem GD za kmetijstvo Plewo, na katerem je Slovenija ostro nasprotovala možnosti uporabe naziva teran na hrvaških vinih;

-11.11.2014 - Minister Židan predstavi stališče Slovenije Komisarju Hoganu; izpostavi, da je to za Slovenijo izjemno občutljivo politično vprašanje; komisarju preda tudi pismo, v katerem je naveden pomen Terana za Slovenijo in odločitev, da bo Slovenija uporabila vsa pravna sredstva za ohranitev polne zaščite Terana; 

-4.12.2014 – v skladu z dogovorom med ministrom in komisarjem je v Bruslju potekal tehnični sestanek med uradniki Komisije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; napredek ni bil dosežen;

-10.12.2014 - Slovenija prejme pismo Komisarja Hogana (datirano na 4.12.2014) z informacijo, da je Komisija pripravila predpis, s katerim namerava vključiti izjemo za Hrvaško;

-9.1.2015 - Minister Židan se ostro odzove na pismo komisarja in nasprotuje posameznim navedbam v komisarjevem pismu;

-26.1.2015 – sestanek v kabinetu komisarja (ga. Rueda Catry in uradniki GD za kmetijstvo, slovenska delegacija pod vodstvom državne sekretarke ga. Strniša sestavljena iz strokovnjakov s področja vina in pravnih strokovnjakov MKGP, pravnih strokovnjakov MZZ, SVZ, Državnega pravobranilstva in SPBR); službe Komisije niso podale nobenih konkretnih odgovorov na slovenske argumente; napredek ni bil dosežen;

-4.2.2015 – podana uradna zahteva za dostop do dokumenta Komisije Sporočilo o rezultatih pregleda tehničnih specifikacij obstoječih zaščitenih označb za vina; zahtevan dokument smo prejeli 25.2.2015; 

-18.2.2015 – pismo Komisarju Hoganu, v katerem Slovenija ostro nasprotuje izjavam uradnikov Komisije, podanih na sestankih med Slovenijo in Komisijo na različnih nivojih, in dejstvu, da je Komisija sprejela Sporočilo o rezultatih pregleda tehničnih specifikacij obstoječih zaščitenih označb za vina; Komisija ne poda odgovora;

-2.3.2015 - pismo Komisarju Hoganu v katerem Slovenija ostro nasprotuje neresnični opombi pri zaščiteni označbi Teran v Sporočilu in zahteva popravek dokumenta; Komisija ne poda odgovora;

-13.3.2015 – pismo generalnemu direktorju GD za kmetijstvo g. Plewi z dodatnimi informacijami, zgodovinskimi dejstvi in dokazili o Teranu; enako gradivo je bilo 18.3.2015 poslano tudi uradnikom GD za kmetijstvo, ki pokrivajo področje vina; Komisija ne poda odgovora;

-7.5.2015 - pismo generalnemu direktorju GD za kmetijstvo g. Plewi z informacijo o novi kršitvi s strani Hrvaške na dogodku Vinistra;

-8.7.2015 – sestanek državne sekretarke s Petrom Powerjem, vodjo kabineta komisarja, ki sporoči, da mnenje pravne službe Komisije kaže na smer odločitve v korist Hrvaške in da je morda nekaj manevra le glede časa sprejema odločitve; vodja kabineta je ponovno opozorjen na politično občutljivost vprašanja, ekonomske posledice za pridelovalce in neprimerno in netransparentno postopanje Komisije v zadevi;

-14.7.2015 – sestanek državne sekretarke z generalni direktorjem GD za kmetijstvo g. Plewo: kot v prejšnji točki; direktor dodatno pojasni, da je pričakovati odločitev Komisije najkasneje jeseni 2015, saj je pred vrati nov letnik vina, ki ga želijo hrvaški pridelovalci tržiti kot teran. Ponovi, da je mnenje pravne službe, da Komisija mora ugoditi hrvaški zahtevi, sicer jo bo Hrvaška tožila. Izpostavljeno, da bo v primeru sprejema delegiranega akta Slovenija tožila Komisijo;

-15.7.2015 – sestanek državne sekretarke z Leonom Delvauxom, članom kabineta predsednika Komisije, zadolženega za kmetijstvo;

-23.7.2015 – sestanek ministra Židana s komisarjem Hoganom na katerem je dogovorjeno, da Komisija pošlje Sloveniji dodatni vprašalnik v zvezi s problematiko; Slovenija prejme vprašalnik oktobra 2015 in 9.10.2015 ponovno zaprosi Komisarja za posredovanje dokumentov, povezanih s pobudo Hrvaške, saj brez njih ne more pripraviti ustreznih odgovorov na vprašalnik;

-Konec oktobra 2015 – EK na portalu CIRCABC objavi dokument za obravnavo na sestanku ekspertne skupine za vino, ki prejudicira uporabo oznake Teran za vina, ki ne izvirajo iz Slovenije; MKGP na nepravilnost z dopisi 3.11.2015 obvesti podpredsednika Timmermansa in komisarja Hogana, ustni protest pa poda tudi generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo neposredno na sestanku ekspertne skupine 17.11.2015;

-7.12.2015 – prejmemo odgovor komisarja Hogana s pojasnilom, da gre za delovni dokument, ki temelji na obvestilih držav članic in bo predmet nadaljnjih razprav in obravnav; hkrati komisar tudi obvesti, da je za posredovanje zahtevanih dokumentov pooblastil generalnega direktorja Plewo; 

-15.12.2015 – direktor Schaps posreduje del zahtevanih dokumentov, v katerih so vse bistvene navedbe o zahtevah in argumentih Hrvaške prikrite;   

-23.12.2015 – dopisa komisarju Hoganu in generalnemu direktorju Plewi – nestrinjanje s prejetimi dokumenti in ponovna prošnja za celovit dostop;

-20.1.2016 – dopis komisarju Hoganu z izčrpnim odgovorom na vprašanja EK (naknadno 3.2.2016 poslan tudi prevod);

-21.12.2016 – EK javno najavi sprejem delegiranega akta z izjemo za Hrvaško;  

-22.12.2016 – MKGP pošlje pritožbo na EK zaradi kršitve prava EU s strani HR;

Dodatno:

-sestanki stalnega predstavnika in namestnice stalnega predstavnika v Bruslju z vodilnimi strukturami v Komisiji (depeše MBR150548, MBR151909, MBR150430, MBR143225 in MBR150421);

-MKGP redno obvešča HR pristojni organ o zaznanih kršitvah;

-4.2.2015 – predstavniki pridelovalcev pošljejo uradno prošnjo za dostop do dokumentov, ki se nanašajo na hrvaško zahtevo za izjemo; 30.3.2015 dobijo s strani Komisije obvestilo o zavrnitvi prošnje; 12.4.2015 pošljejo pridelovalci potrdilno prošnjo za ponovno preučitev odločitve Komisije in nanjo 18.6.2015 odgovor generalne sekretarke Komisije, s katerim se jim odobri delni dostop do dokumentov, 6.7.2015 pa še dokumente, v katerih pa so vse ključne navedbe prečrtane.

-16.9.2016 - pridelovalci vložijo pritožbo zaradi kršitev na Hrvaškem preko centra SOLVIT; 20.12.2016 prejmejo odgovor, da reševanje pritožbe ni uspelo, saj centru pri pristojnih HR organih ni uspelo spremeniti njihovega stališča;

-21.12.2016 – MKGP pošlje ugovor na notifikacijo HR pravilnika, s katerim nameravajo odobriti označevanje sorte teran na hrvaških vinih;

-3.1.2017 – pridelovalci pošljejo pritožbo na EK zaradi kršitve prava EU s strani HR.

 

Služba za odnose z javnostmi in promocijo

Podrobnejše informacije: Luka Kočevar, gsm: 0038641 / 495 163

e-pošta: luka.kocevar@gov.si ali pr.mkgp@gov.si


                                                                      ***