Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Mag. Židan: »V nesreči moramo vsi skupaj pomagati ljudem, ki jih bo naravna katastrofa potisnila v stisko«

Žalec, 25. 4. 2017 – Minister mag. Dejan Židan si je danes ogledal posledice škode, nastale zaradi nedavne pozebe v kmetijstvu. Sestal se je tudi s ključnimi deležniki, prizadetimi ob pozebi, ki so podali prve ocene o poškodbah v sadjarstvu, čebelarstvu, vinogradništvu in poljedelstvu. Na srečanju so dogovorili tudi nekaj ukrepov, ki naj bi omilili posledice škode, ki je po prvih napovedih višja kot po lanski pozebi. »Klima se je toliko spremenila, da to terja spremembo nekaterih usmeritev kmetijske politike«. Minister je predlagal ustanovitev posebne skupine s člani sektorskih institucij, ki bo pripravila akcijski načrt, vodila pa jo bo državna sekretarka mag. Tanja Strniša.

Minister mag. Dejan Židan si je po nedavni pozebi, ki je po celi Slovenijo povzročila škodo v kmetijstvu, ogledal škodo sadjarja na kmetiji v Braslovčah. Nato se je sestal s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Zadružne zveze Slovenije (ZZS), Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (GZS – ZKŽP), Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) in sadjarji, na katerem so se seznanili s stanjem v kmetijstvu po pozebi oz. prvo oceno poškodb. Po prvih podatkih je letošnja pozeba večja od lanske. Največja škoda je nastala v sadjarstvu, kjer je uničenih od 80 do 90 odstotkov sadovnjakov, ponekod po državi pa je škoda 100-odstotna. Velika škoda je tudi v vinogradništvu, kjer je uničenih okrog 60 odstotkov vinogradov, škoda je nastala tudi v poljedelstvu in čebelarstvu. Čebelarji naj bi tako letos pridelali tretjino manj medu kot v zadnjih letih. Sicer je po prvih podatkih zavarovalnic letos proti pozebi zavarovanih 24 odstotkov več površin kot lani. 

 

Minister mag. Dejan Židan je po sestanku v izjavi za medije dejal, da so podnebne spremembe očitne in da ne gre za stoletni dogodek. Zato bo ministrstvo pristopilo k pripravi interventnega zakona, v ta namen pa je bila predlagana ustanovitev posebne skupine pod vodstvom državne sekretarke, ki bo pripravila načrt ukrepov za odpravo posledic letošnje pozebe. Interventni zakon bo po besedah ministra prinesel spremembo programa namakanja kmetijskih površin z večjim poudarkom na oroševanju. Zelo pomembno je v tej naravni katastrofi sodelovanje vseh institucij v kmetijskem sektorju, saj je poleg učinkovitih ukrepov za omilitev posledic zelo pomembno tudi to, da se ne sme pozabiti na ljudi, ki so bili prizadeti in jih bodo posledice pozebe potisnile v stisko. »Vemo, da se je zgodila huda naravna nesreča, zato prizadete ne bomo pustili na cedilu in jim bomo pomagali po najboljših močeh; ti bodo v naslednjem obdobju potrebovali veliko spodbude in tudi moralne podpore, da ne obupajo«.

 

***