Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

132. seja Vlade RS

Ljubljana, 26. 4. 2017 - Vlada RS se je na današnji seji seznanila s prvo informacijo o posledicah pozebe na kmetijskih pridelkih in obravnavala še dve točki z delovenga področja MKGP.

Vlada RS se je seznanila s prvo informacijo o posledicah pozebe na kmetijskih pridelkih 20. in  21. aprila 2017

 

Vlada RS se je seznanila s prvo informacijo o posledicah pozebe na kmetijskih pridelkih 20. in  21. aprila 2017.

Nadpovprečno toplo vreme marca in v prvi polovici aprila je v letu 2017 povzročilo fenološki razvoj rastlin, ki je bil od 10 do 14 dni zgodnejši od običajnega.

 

V nočeh in jutrih 21. in 22. aprila so se po celi Sloveniji pojavljale nizke temperature, ki so se spustile na posameznih območjih tudi globoko pod ledišče (celo do -6 stopinj Celzija).

 

Prve informacije s terena kažejo na precejšnjo prizadetost posameznih kultur. Občutljivost na pozebo je odvisna od sadne vrste, sorte in predvsem od razvojne faze (brsti prenesejo mraz do okoli –3 stopinje Celzija, odprti cvetovi do –2 stopinji Celzija). Najbolj so občutljivi oplojeni cvetovi in mladi plodiči. 

 

Po grobih ocenah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je obseg škode po pozebi verjetno vsaj tako velik, če ne večji, kot v aprilu 2016, ko je bila ocenjena škoda višja kot 43 mio evrov. Mraz je prizadel celotno območje Slovenije. Zaenkrat kaže na nekoliko manjšo škodo na območju Osrednje Slovenije in Primorske ter na večjo na območju Podravja, Pomurja, Savinjske doline in Posavja. 

 

Kmetje so bili letos na pozebo bolj pripravljeni in so pravočasno izvedli preventivne tehnološke ukrepe, kot so: kurjenje/dimljenje, tretiranje z aminokislinami, mulčenje, pokrivanje nasadov s koprenami, kar pa ni moglo preprečiti večje poškodovanosti.

 

Sadjarstvo: škoda je tu največja (jablane, hruške, koščičarji, orehi), uničenih je od 80 do 90 odstotkov sadovnjakov, ponekod tudi do 100 odstotkov. 

 

Vinogradništvo: uničenih je 60 odstotkov vinogradov, ponekod do 100 odstotkov (med sortami so utrpele največjo škodo zgodnje sorte in sicer: chardonnay, rumeni muškat, beli in modri pinot, modra frankinja in šipon, ki so v času mraza imele mladice daljše od 10cm).

 

Poljedelstvo: obseg škode je manjši.

 

Vrtnine: škoda okoli 80 odstotkov (solata, bučke, kapusnice).

 

Hmeljarstvo: škoda okoli 30 odstotna (veter, pozeba).

 

Po podatkih članov GZS Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) je bila tudi pri podjetjih največja škoda v sadjarstvu, skupna površina poškodovanih sadovnjakov znaša 4.000 ha. Škodo v sadjarstvu ocenjujejo na 50 do 60 mio evrov.

 

Čebelarska zveza Slovenije ugotavlja, da bo zaradi 100 odstotne pozebe akacije na Primorskem, Posavju in Pomurju pridelava medu v Sloveniji za tretjino manjša.

 

Zaradi nastale škode se imenuje delovna skupina, za pripravo Akcijskega načrta o ukrepih za preprečevanje in blažitev posledic naravnih nesreč, ki ga vodi državna sekretarka mag. Tanja Strniša, vanjo pa so vključeni različni strokovnjaki. Delovna skupina bo pripravila predlog ukrepov za pomoč prizadetim sektorjem. Prvi sestanek skupine je predviden 3. maja 2017.

 

Vlada RS izdala Uredbo o določitvi vrednosti zapuščine za nepremičnine, ki so v lasti članov agrarne skupnosti

 

Vlada RS je izdala Uredbo o določitvi vrednosti zapuščine za nepremičnine, ki so v lasti članov agrarne skupnosti.

Agrarna skupnost je skupnost fizičnih in pravnih oseb, ki upravlja premoženje članov, trajno gospodari s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, skupno zastopa interese prebivalcev na podeželju, ohranja poseljenost in običaje na podeželju ter pripomore k razvoju podeželja.

 

Pri vrednosti nepremičnine, ki je predmet dedovanja, je treba upoštevati boniteto zemljišč, dejansko rabo in omejitve pri upravljanju premoženja, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov agrarne skupnosti. Zakonodaja s področja množičnega vrednotenja upošteva boniteto zemljišč in dejansko rabo in sta z uredbo samo povzeti. Z uredbo se določi merilo za omejitev upravljanja s premoženjem, ki se izraža s faktorjem upravljanja nepremičnine. Uredba določa enačbo po kateri se izračuna vrednost nepremičnine, ki je predmet vrednosti zapuščine, na podlagi katere se v postopkih dedovanja izračuna nujni delež.

 

Pri določitvi faktorja upravljanja nepremičnine se je upoštevalo naslednje:

-upravljanje nepremičnine je zelo oteženo oziroma onemogočeno, saj gre za solastnino večjega števila članov. V posameznih primerih je tudi več kot 100 solastnikov,

-specifika in namen agrarnih skupnosti,

-ohranitev agrarnih skupnosti, ki imajo že tradicijo iz 19. stoletja,

-ohranja se vrednost nepremičnine, določena po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin,

-nima posledic v proračunu Republike Slovenije.

 

Uredba bo pripomogla k hitrejšemu reševanju dednih postopkov, ki so povezani z agrarnimi skupnostmi oziroma posameznimi člani agrarnih skupnosti.

 

Stališče Vlade RS do predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju Konvencije Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO)

 

Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju Konvencije Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO). Vlada RS podpira predlog uredbe. Predlog uredbe ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski ribiči izvajajo ribolov v severnem Jadranu.

 

Namen predloga je v pravo EU prenesti ohranitvene, nadzorne in izvršilne ukrepe, ki jih je sprejela Regionalna organizacija za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO), katere pogodbenica je Evropska unija. SPRFMO je regionalna organizacija za upravljanje ribištva (RFMO), pristojna za upravljanje ribolovnih virov v južnem Tihem oceanu in sosednjih morjih, razen tunov in tunom podobnih vrst, ki sprejema obvezne ukrepe za upravljanje ribištva v okviru svojih pristojnosti. 

 

 

** *