Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Kmetijski ministri EU o zaščiti vodnih virov in vplivu podnebnih sprememb na kmetijstvo

Valleta, 23. 5. 2017 – Ministri EU pristojni za kmetijstvo so se danes sestali na neformalnem zasedanju Sveta EU pod predsedstvom Malte. Tema tokratnega zasedanja je »Podnebne spremembe in vodni viri v EU: novi izzivi za kmetijstvo«. Iz Slovenije se zasedanja udeležuje minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je v razpravi opozoril, da so vodni viri omejeni, »več namakanja bo možno le, če bodo novi namakalni sistemi bolj varčni z vodo, tehnologija kmetijstva prilagojena, zavarovanje proizvodnje pa običajna praksa«. Po besedah ministra obstajajo tudi razmišljanja o obveznem zavarovanju kmetijske proizvodnje. »Vse te aktivnosti bodo tudi vplivale na ceno kmetijskih proizvodov«.

Ministri EU, pristojni za kmetijstvo, so se v razpravi osredotočili na vprašanje trajnostnega upravljanja z vodo v povezavi s kmetijstvom in podnebnimi spremembami. Tema sodi med prednostne vsebine malteškega predsedstva, v dokumentu za razpravo pa so izpostavil pomen integriranega pristopa pri upravljanju z vodnimi viri, s posebnim poudarkom na pomenu vode za kmetijstvo in ob upoštevanju posledic podnebnih sprememb na razpoložljivost vodnih virov. Za razpravo je malteško predsedstvo pripravilo strukturirana vprašanja, v okviru katerih je potekala usmerjena razprava.

 

Minister mag. Dejan Židan je v svojem nastopu poudaril, da so podnebne spremembe in vodni vir v EU novi izzivi za kmetijstvo. Prisotnim ministrom je predstavil kakšen vpliv imajo podnebne spremembe na kmetijstvo v Sloveniji. »V naši državi smo imeli pozebo lansko leto, ki je povzročila veliko škodo, vendar smo mislili, da gre za stoletni pojav; tudi letos se je zgodila katastrofa in je nastala zelo velika škoda v kmetijstvu, največ v sadjarstvu«. Ob tem je minister prisotne vprašal, kaj lahko naredimo, da se prilagodimo na takšne naravne nesreče? »Odgovor na tovrstne spremembe je lahko tudi namakanje in oroševanje; druge rešitve v tem trenutku nimamo pri roki«. Minister je ob tem še dodal, da ko govorimo o vodi se moramo zavedati, da nimamo neomejenih količin vode. »Moramo imeti še bolj varčne namakalne sisteme, prav tako pa morajo biti ti sistemi tudi cenovno dostopni kmetom in kmetijskim gospodarstvom«. Prav tako po prepričanju ministra potrebujemo tudi dodatna znanja s tega področja in dodatne raziskave. »Tveganja se povečujejo v kmetijstvu zaradi klimatskih sprememb; zato bi bilo v tem kontekstu smiselno poglobljeno razmišljati tudi o obveznem zavarovanju, za kar bi morali narediti dodatne projekcije«. Ob  koncu je minister še opozoril, da se bo cena hrane v bodoče povečala tudi zaradi prilagajanja pridelave hrane na podnebne spremembe, zato bo treba temu primerno komunicirati s potrošnikom.

 

OSTALE INFORMACIJE:

 

Voda je strateška pomena za kmetijstvo, proizvodnjo hrane in prehransko varnost ter za trajnostni razvoj na splošno. Zagotavljanje potrebnih količin vode ustrezne kakovosti je poleg kakovosti tal predpogoj za kmetijsko proizvodnjo ter predelavo in pripravo hrane. Pri tem se je treba zavedati, da kmetijstvo ni edini porabnik vode. Voda je prav tako potrebna za zagotavljanje energije in industrijo ter za druge gospodarske sektorje. Oskrba s čisto pitno vodo in ureditev sanitarij pa so temeljnega pomena za prehrano, zdravje in dostojno življenje. Pravica do vode je tako kot pravica do hrane temeljna človekova pravica. Zato je Slovenija novembra lani sprejela pomembno odločitev o vpisu pravice do pitne vode v ustavo, s katero je zagotovila trajnostno oskrbo prebivalstva in gospodinjstev s pitno vodo ter zaščitila vodne vire pred privatnimi interesi, kot javno dobrino s katero upravlja država.

 

Podnebne spremembe in napovedani scenariji, tako glede pogostnejših suš, kot tudi poplav in spremembe drugih pogojev kmetovanja, bodo imele bistven vpliv na kmetijsko pridelavo. Dostop do vode, nadzor nad vodnimi viri in onesnaženost voda so vprašanja, ki povzročajo številna nesoglasja in konflikte na različnih ravneh. V tem kontekstu je priprava strateških prioritet in zasledovanje kmetijskih ciljev velik izziv, ki jih brez sodelovanja z ostalimi sektorji ne bo možno doseči. Z investiranjem v trajnostno in odporno kmetijstvo, katerega vodilo je bolj odgovorno izkoriščanje in ohranjanje vodnih virov, tal in gozdov (naravnih vodnih rezervoarjev in filtrov), je potrebno zagotoviti dostop do naravnih virov za proizvodnjo hrane za naraščajoče svetovno prebivalstvo, vendar brez ogrožanja dostopa in oskrbe prebivalstva s čisto pitno vodo. Slovenija zato podpira uvedbo inovativnih in vključujočih sistemov upravljanja z vodami, v katerih je v večji meri vključen kmetijski sektor in izboljšana participacija vseh uporabnikov vode. Ob tem je tudi pomembno, da se nadgradi in izboljša monitoring in nadzor nad porabo vode. Vezano na rabo vode v kmetijstvu so ključne investicije v visoko učinkovite namakalne sisteme, ter inovacije pri rabi alternativnih vodnih virov, kot je voda iz čistilnih naprav. 

 

Skupna kmetijska politika mora v večji meri zagotavljati ukrepe, ki bodo na eni strani spodbujali večjo odpornost kmetijstva na podnebne spremembe, na drugi strani pa bodo omogočali hiter odziv in prilagoditev na spremenjene pogoje glede razpoložljivosti vode. Slednje vključuje tudi razvoj inovativnih rešitev na področju zavarovanj in drugih ukrepov za upravljanje s tveganji. Večje vključevanje zavarovalnic in privatnega sektorja na tem področju je zato nujno. V Sloveniji, v okviru kmetijske politike, spodbujamo različne ukrepe za učinkovito proizvodnjo hrane, ki imajo čim manjšo obremenitev in posledice za naravne vire, med katerimi je učinkovito upravljanje z vodo pomembna prioriteta. Na ta način v Sloveniji spodbujamo izgradnjo in posodobitev namakalnih sistemov ter boljšo okoljsko učinkovitost kmetijstva (t.i. zelena komponenta) – diverzifikacijo kmetijskih rastlin, uvajanje površin z ekološkim pomenom, ohranjanje okoljsko občutljivega trajnega travinja in biotske raznovrstnosti, spodbujamo ekološko kmetovanje, varstvo kmetijskih zemljišč in varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (nitratna direktiva).

 

***