Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

136. seja Vlade RS

Ljubljana, 24. 5. 2017 - Vlada RS je na današnji seji obravnavala 5 točk z delovnega področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vlada RS je izdala Uredbo izvajanju šolske sheme.

 

Šolska shema je opredeljena z uredbo in je finančna pomoč šolam za dobavo sadja in zelenjave (šolsko sadje in zelenjava) ter mleka in določenih mlečnih izdelkov (šolsko mleko). Šolsko sadje in zelenjave ter šolsko mleko se razdeljujejo kot dodaten brezplačen obrok otrokom v osnovnih šolah in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s potrebnimi potrebami. 

 

Pomoč je namenjena tudi izvedbi spremljevalnih izobraževalnih ukrepov (SIU), obveščanju javnosti ter vrednotenju šolske sheme. Uredba določa sprejemanje 6-letne strategije, ki je osnova za izvajanje šolske sheme in za planiranje sredstev. V njej je določen tudi način izpolnjevanja in vlaganja vlog za odobritev šol ter višina pomoči na otroka na šolsko leto, ki je posebej določena za šolsko sadje in zelenjavo ter za šolsko mleko. Vrednost pomoči šoli za šolsko sadje in zelenjavo znaša okvirno 6 evrov na učenca v šolskem letu ter za šolsko mleko največ 4 evre na učenca v šolskem letu. 

 

V uredbi je določen tudi način razdeljevanja šolskega sadja in zelenjave ter šolskega mleka otrokom v šoli in poudarjeno, da gre za dodaten obrok, ki se mora razdeljevati ločeno od rednih obrokov. Upravičeni stroški šole za izvedbo šolske sheme so nakup upravičenih sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, kot bodo opredeljeni v strategiji, V okviru spremljevalnih izobraževalnih ukrepov se bodo lahko v šoli poskušali tudi drugi kmetijski proizvodi, ki bodo opredeljeni v strategiji.

 

Vsaka osnovna šola, ki se želi prijaviti v šolsko shemo, mora vsako leto pravilno izpolniti in vložiti vlogo do 1. decembra v letu pred letom v katerem se to šolsko leto začne na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP). Izjema je prvo šolsko leto 2017/2018, ko mora vlogo vložiti od dneva začetka veljavnosti te uredbe do 5. septembra 2017. Vlogo in zahtevke za povrnitev stroškov šola izpolnjuje prek informacijskega sistema AKTRP (elektronsko) in ju odda elektronsko ter po navadni pošti.

 

V uredbi so določeni tudi obvezni SIU in način obveščanja javnosti ter obvezno spremljanje in vrednotenje šolske sheme. Za spremljanje je zadolžena ARSKTRP, izvajalca za vrednotenje učinkov šolske sheme pa bo predlagalo MZ. Uredba določa tudi nadzor.

 

Stališče Vlade RS do Predlog sklepa Sveta, ki ga je treba sprejeti v  imenu EU v zvezi z nekaterimi resolucijami, o katerih se bo  glasovalo v Mednarodni organizaciji za trto in vino (OIV)

(136. redna seja Vlade RS, točka 1.14.)

 

Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu sklepa Sveta o stališču, ki ga je treba sprejeti v imenu Evropske unije v zvezi z nekaterimi resolucijami, o katerih se bo glasovalo v Mednarodni organizaciji za trto in vino (OIV). Vlada podpira predlog sklepa.  

 

Mednarodna organizacije za trto in vino (OIV) je medvladna znanstvena in tehnična organizacija, dejavna v sektorju vinske trte, vina, pijač na osnovi vina, namiznega grozdja, rozin in drugih proizvodov vinske trte. Cilji OIV so obveščanje o ukrepih, pri čemer se lahko upoštevajo pomisleki pridelovalcev, potrošnikov in drugih akterjev v sektorju proizvodov iz trte in vina, pomoč drugim mednarodnim organizacijam, ki se ukvarjajo z dejavnostmi standardizacije, in prispevanje k mednarodnemu usklajevanju obstoječih praks in standardov. 

 

Trenutno je 46 držav članic OIV, od tega 20 držav članic Unije, med njimi Slovenija. EU ni članica OIV.

 

Pričakuje se, da bo generalna skupščina OIV na Svetovnem kongresu za trto in vino sprejela resolucije, ki bodo vplivale na vzpostavitev skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in Uredbo Komisije (ES) št. 2870/2000 o določitvi referenčnih metod Skupnosti za analizo žganih pijač. 

 

Zato bo Svet EU sprejel stališče Unije glede zadevnih resolucij v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti, države članice, ki so članice OIV, pa to stališče izrazijo na sejah OIV, pri čemer ravnajo skupaj v interesu Unije. 

 

V luči prispevka k mednarodnemu usklajevanju standarda za vino in okviru, ki bo zagotovil pošteno konkurenco pri trgovanju s proizvodi iz vinskega sektorja, Slovenija podpira predlagane resolucije, ki bodo predmet sprejetja na generalni skupščini OIV. 

 

Vlada RS je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi s kmetijsko politiko v RS.  

 

Poslanec Andrej Čuš je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s kmetijsko politiko v RS, v katerem navaja, da je pred tedni v parlamentarno proceduro vložil paket zakonodaje za izboljšanje stanja v kmetijstvu in ohranitev podeželja. Predlaganim zakonom, ki gredo v smer razbremenitve in poenostavitve poslovanja slovenskega kmeta ali pa v smer pomlajevanja starostne strukture kmetov pri nas, je Vlada RS nasprotovala. Konec marca je na Ptuju potekala okrogla miza o kmetijski politiki v Sloveniji, kjer je slišal kup pripomb in slabih stvari, a kot da vse stoji na mestu in se nič ne popravi. Poslanca zanima, katere so tiste spremembe, o katerih še vedno ni ne duha in ne sluha, ter s kakšnimi ukrepi namerava Vlada RS poenostaviti vsakdan slovenskega kmeta.

 

Vlada RS glede prenove zakonodaje na področju kmetijskih zemljišč poslancu odgovarja, da je v letošnjem letu pristopila k celoviti prenovi področja kmetijske zemljiške politike. V ta namen je bila v februarju 2017 izdelana Strokovna podlaga za prenovo ureditve kmetijske zemljiške politike (strokovna podlaga), ki podaja tri možne modele pravnega urejanja področja kmetijske zemljiške politike. Strokovna podlaga bo v javni razpravi do 30. junija 2017. V tem času bo organiziranih tudi pet regijskih posvetov. Na podlagi izsledkov javne razprave bodo do konca letošnjega leta pripravljena izhodišča za prenovo področja prometa in zakupa kmetijskih zemljišč ter prenovo področja zaščitenih kmetij.

 

Za Vlado RS je poenostavitev vlaganja vlog in zahtevkov za ukrepe skupne kmetijske politike prednostna naloga, ki zahteva stalno pozornost in je ključna tako za upravičence kot tudi z vidika zmanjševanja stroškov administracije. Tako si ves čas prizadevamo za izboljšave in poenostavitve pri pripravi predpisov in javnih razpisov. 

 

Na področju zahtevkov zbirnih vlog je e-poslovanje pomenilo bistveno poenostavitev postopka vlaganja zahtevkov za površine in živali. V zadnjem obdobju je bilo vzpostavljeno takšno formalno ter informacijsko okolje in vsa potrebna infrastruktura, da je v letih 2015 in 2016 Slovenija dosegla 100 % oddajo zbirnih vlog v elektronski obliki. 

 

V okviru priprave nacionalnih predpisov in izvedbenih aktov je posebna pozornost namenjena poenotenju terminologije, pa tudi pogojev in obveznosti za upravičence. Na ta način je zmanjšano tveganje za nastanek napak, zagotovljeno pa je tudi lažje spremljanje projektov kot tudi zmanjšanje bremena upravičencev pri pridobivanju različnih dokazil, soglasij itn. 

 

Vlada RS se zaveda tudi pomena poenostavitve postopkov in odprave administrativnih ovir za skrajšanje postopkov za pridobivanje gradbenih in ostalih dovoljenj za umeščanje objektov v prostor, zato so bile uvedene mnoge spremembe v noveli Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je bila sprejeta že lani. Med drugim se je razširil nabor objektov in posegov v prostor, ki jih lokalna skupnost v prostorskem aktu lahko dopusti graditi na kmetijskih zemljiščih ob upoštevanju morebitnih drugih omejitev, omogočilo pa se je tudi načrtovanje kmetijskih objektov na kmetijski namenski rabi z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN).

 

V letu 2017 je bil pripravljen tudi Načrt aktivnosti za zagotovitev izdaje mnenj k občinskim prostorskim načrtom.

 

V letu 2015 pa je bil sprejet tudi Zakon o agrarnih skupnostih, ki omogoča primerno gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, ki so v lasti članov agrarne skupnosti, na način, da člani agrarne skupnosti odločitve v zvezi z gospodarjenjem z zemljišči sprejemajo z glasovanjem na občnem zboru z navadno večino glasov (51 %), razen za nekatere posle, za katere je predvidena višja večina. 

 

Vlada RS je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZG) določila za upravljavca naslednjega stvarnega premoženja v lasti Republike Slovenije: 

- v k.o. 694 Rogoza: parc. št.  42/3 v izmeri 18574 m2 (ID znak: 4127184), parc. št. 42/4 v izmeri    6800 m2 (ID znak: 2615502), parc. št. 42/5 v izmeri 650 m2 (ID znak: 4965970), parc. št. 42/6 v izmeri 1431 m2 (ID znak: 3623048), parc. št. 290/1 v izmeri 4784 m2 (ID znak: 190564), parc. št. 270/7 v izmeri 6344 m2 (ID znak: 2803881), parc. št. 270/13 v izmeri 5521 m2 (ID znak 2636527), parc. št. 290/2 v izmeri  500 m2 (ID znak 357901), parc. št. 209/55 v izmeri 397 m2 (ID znak: 3041109), parc. št. 209/70 v izmeri 574 m2 (ID znak: 43132), parc. št. 214/65 v izmeri 2362 m2 (ID znak: 5081477), parc. št. 214/75 v izmeri 1213 m2 (ID znak: 217165), parc. št. 214/54 v izmeri 227 m2 (ID znak: 3407370), parc. št. 214/55 v izmeri 232 m2 (ID znak: 4414714) in parc. št. 214/56  v izmeri 330 m2 (ID znak: 2730566), 

- v k.o. 695 Bohova: parc. št. 179/2 v izmeri 1294 m2 (ID znak: 924757), parc. št. 782/2 v izmeri 7870 m2 (ID znak: 3108579), parc. št. 385/11 v izmeri 124 m2 (ID znak: 4284164) in parc. št. 385/13 v izmeri 205 m2 (ID znak: 1596120), 

- v k.o. 705 Slivnica: parc. št. 231/1 v izmeri 18710 m2 (ID znak: 2615463), 

- v k.o. 693  Miklavž na Dravskem polju: parc. št. 2071 v izmeri 2017 m2 (ID znak: 2657159), parc. št. 2538 v izmeri 11022 m2 (ID znak: 3496661), parc. št. 2541/1 v izmeri 2322 m2 (ID znak: 5349798), parc. št. 2542 v izmeri 357 m2 (ID znak: 1481165), parc. št. 2565/1 v izmeri 5338 m2 (ID znak: 144793), parc. št. 2566/1 v izmeri  13863 m2 (ID znak: 815628), parc. št. 2567/1 v izmeri 2015 m2 (ID znak: 1152250), parc. št. 2568/1 v izmeri 6361 m2 (ID znak: 3839045), parc. št. 2637 v izmeri 15 m2 (ID znak: 4001290), parc. št. 2772 v izmeri 644 m2 (ID znak: 4001291), parc. št. 2070 v izmeri 32693 m2 (ID znak: 1648556), parc. št. 2539 v izmeri 59841 m2 (ID znak: 1313423), parc. št. 2771 v izmeri 2401 m2 (ID znak: 4840206). 

 

Zgoraj omenjene parc. št. se nahajajo v območju najboljših kmetijskih zemljišč, kar je razvidno iz "Potrdila o namenski rabi zemljišča", ki so jih izdale Občina Hoče Slivnica, Mestna občina Maribor in Občina Miklavž na Dravskem polju. Za del teh parc. št. ima SKZG že sklenjene zakupne pogodbe, druge parc. št. pa bodo namenjene za nadomestna zemljišča pri projektu Magna.

 

Vlada RS se je seznanila z zahtevo Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje Odbora Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z obravnavo točke "Problematika zaščite terana" ter sprejela opredelitev do zahteve. 

 

Poslanska skupina SDS je zahtevala sklic nujne seje Odbora Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s točko »Problematika zaščite terana«. V zahtevi povzema sklepe odbora o zaščiti terana, povzema vsebino delegiranega akta, ki ga je z namenom odobritve izjeme Hrvaški sprejela Evropska komisija in predlaga vladi, »da razmisli o odgovornosti ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaradi nedelovanja oziroma slabega delovanja v smeri zaščite terana kot zaščite vinske sorte.« 

 

Vlada pojasnjuje, da predlagatelj v svoji zahtevi napačno navaja, da gre za vprašanje zaščite terana kot vinske sorte. Teran je namreč v skladu z EU predpisi zaščitena označba porekla za slovensko vino, pridelano na Krasu iz sorte vinske trte refošk.

 

Komisija je dne 19. maja 2017 sprejela Delegirano uredbo glede sort vinske trte in njihovih sopomenk, ki se lahko uporabijo na etiketah vina. Z delegirano uredbo Komisija Hrvaški omogoča izjemo za označevanje sorte vinske trte teran na vinih, pridelanih v Hrvaški Istri. 

 

Vlada sprejemu te delegirane uredbe ves čas izrecno nasprotuje. Komisija je zato pri pripravi delegirane uredbe delno upoštevala slovenske pripombe. Komisija tako ni ugodila prvotni zahtevi Hrvaške iz maja 2013, da prekliče slovensko zaščito označbe porekla Teran. Komisija je v delegirani uredbi tudi predvidela dodatne omejitve glede označevanja sorte vinske trte teran na vinih, pridelanih v Hrvaški Istri, tako da se naziv sorte vinske trte teran lahko označuje le v istem vidnem polju in z manjšimi črkami kot Hrvaška Istra. Komisija je ob sprejemu delegirane uredbe prav tako ponovno zatrdila, da Teran je in bo ostala zaščitena označba porekla za slovensko vino, registrirana v EU. Vina, ki ne spoštujejo teh pravil, se ne smejo dati na trg EU. Vino Teran tako ostaja samo vino, pridelano na Krasu v Sloveniji.

 

Vendar pa vlada meni, da omejitve pri odobritvi izjeme glede označevanja sorte vinske trte teran na hrvaških vinih niso zadostne in ne bodo preprečile zavajanja potrošnikov in posledično ekonomske škode pri pridelovalcih, zato vztraja pri nasprotovanju uredbi in bo njeno uveljavitev izpodbijala s pravnimi sredstvi.

 

Vlada sprejemu te delegirane uredbe torej ves čas dosledno in izrecno nasprotuje, saj je s tako rešitvijo Komisija drugi državi članici enostransko, retroaktivno, izven postopka odločanja o podelitvi zaščitene označbe porekla za vino in kljub nasprotovanju države članice, ki je nosilka zaščite, odobrila uporabo imena sorte vinske trte, ki je sozvočnica zaščiteni označbi porekla za vino. 

 

Slovenija s strani Komisije ni bila uradno obveščena o obstoju domnevne zahteve Hrvaške za uporabo imena sorte vinske trte, kljub dejstvu, da zahteva neposredno posega v zakonito pridobljene pravice in legitimna pričakovanja slovenskih pridelovalcev vina Teran z zaščiteno označbo porekla. 

 

Komisija je v postopku sprejema delegiranega akta kršila Skupni dogovor med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo glede delegiranih aktov, ki je Priloga Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, ker se sprejeta delegirana uredba vsebinsko bistveno razlikuje od različice osnutka delegirane uredbe, obravnavane na seji strokovne skupine dne 24. januarja 2017. Komisija je s tem strokovnjake iz držav članic prikrajšala možnost, da se odzovejo na spremenjeno različico delegirane uredbe. 

 

Sprejemu te uredbe ostro nasprotujejo tudi pridelovalci vina z zaščiteno označbo porekla Teran, ki so nosilci in predlagatelji te zaščitene označbe porekla, saj bi jim označevanje vina iz Hrvaške Istre z enakim nazivom povzročalo nelojalno konkurenco.

 

Označevanje hrvaških vin z imenom teran je na ozemlju EU v skladu z veljavno zakonodajo nedvomno prepovedano in nezakonito, zato bi morali hrvaški organi sprejeti vse potrebne korake, da to onemogočijo. Hrvaška te obveznosti ne izpolnjuje in ne ukrepa zoper nezakonito uporabo imena Teran na njenem ozemlju, niti ne obvešča slovenskih organov o sprejetih ukrepih zoper kršitve, čeprav bi jih v skladu z EU predpisi morala.

Slovenija je Komisijo večkrat obvestila o kršitvah na Hrvaškem, decembra 2016 pa je nanjo naslovila tudi uradno pritožbo zaradi neizpolnjevanja obveznosti po pravu EU. Komisija je šele po uradni pritožbi navezala stik s hrvaškimi organi in jih opozorila na spoštovanje pravic slovenskih pridelovalcev vina Teran – zaščitena označba porekla. 

 

Vse razloge in podrobna pojasnila v zvezi z zadevno problematiko je MKGP na različnih ravneh večkrat predložilo Komisiji. 

 

V skladu z ustaljenimi postopki za delegirane akte po sprejemu delegiranega akta s strani Komisije sledi posredovanje delegiranega akta Svetu EU in Evropskemu parlamentu v pregled. Svet EU in Evropski parlament lahko v dvomesečnem roku z ustrezno večino aktu nasprotujeta. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo na Svetu EU za kmetijstvo zaradi številnih vsebinskih in postopkovnih zadržkov zahteval razpravo o predlogu delegirane uredbe Komisije kot točko B in s stališčem Republike Slovenije ter razlogi za nasprotovanje tej uredbi ponovno seznanil države članice.

 

Če Svet EU ali Parlament ne bosta izglasovala nasprotovanja delegirani uredbi, bo Slovenija po njegovi objavi v Uradnem listu EU v predpisanem roku uporabila vsa pravna sredstva za razglasitev delegiranega akta za ničnega. 

 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v tem mandatu Evropske komisije izvedlo vse potrebne ukrepe za ohranitev celovitosti zaščitene označbe porekla za slovensko vino Teran.

** *