Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Minister Židan: "Interventni zakon po nujnem postopku predvideva izvajanje nekaterih ukrepov že sredi poletja"

Ljubljana, 28. 6. 2017 – Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je danes predstavil predlog Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom letos.

Vlada RS je na današnji dopisni seji sprejela predlog t. i. interventnega Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom letos, ki ureja postopke ocene škode ter nujne ukrepe za odpravo posledic pozebe. Ta je slovensko kmetijstvo prizadela že drugo leto zapored, največ škode pa je v trajnih nasadih. Ukrepi v zakonu so oblikovani tako, da se določa neposredna finančna pomoč najbolj prizadetim in ogroženim kmetijskim gospodarstvom, ki imajo škodo v sadjarstvu in vinogradništvu. Z ukrepi želi vlada zagotoviti proračunska sredstva ter odpraviti (morebitne) ovire v postopkih za izvedbo nujnih ukrepov.

 

Minister mag. Dejan Židan je v izjavi za medije poudaril, da je vrednost škode podobna kot lansko leto. »Ponovno smo imeli pozebo, ki jo obravnavamo kot stoletni pojav, zato je treba redefinirati pogled na pozebe«. Ob tem je minister dodal, da so možnosti prilagajanja na različnih področjih različne. Tako je pri sadovnjakih možnost, da se vzpostavi ukrep oroševanja, kar pa je tudi velik tehnološki izziv za naše strokovnjake in pridelovalce, saj sistem namakanja zahteva izjemno močen odvzem vode, ki traja nekaj ur in se ne sme ustaviti. »Pri vinogradništvu tovrstne možnosti ni, zato je pri njih treba iskati druge rešitve, med drugim primerne geografske lege, ki so manj podvržene pozebi in pa vinske sorte, ki niso toliko občutljive na pozebo«. Glede škode, ki ni predmet tega zakona in ki nastane na vrtninah in na žitih, pa se po besedah ministra to da prilagoditi tehnologiji kmetovanja in tudi prilagoditi čas sajenja.

 

Mag. Dejan Židan je glede potrebnih sredstev pojasnil, da bo MKGP letos zagotovilo 180.000 EUR za sofinanciranje brezobrestnih kreditov, iz državnega proračuna se bo zagotovilo 14.000 EUR za popis škode, Sklad kmetijskih zemljišče pa se bo odpovedal 380.000 EUR prihodka od najemnin. V naslednjem letu pa bo po besedah ministra v državnem proračunu iz proračunske rezerve na voljo do 7 mio EUR za enkratno pomoč kmetom. Mag. Židan je še opozoril, da bo MKGP iz Programa razvoja podeželja objavil poseben razpis v višini 15 mio EUR za sofinanciranje namakalno oroševalnih sistemov, osnovna stopnja sofinanciranja namakalno-oroševalnih sistemov pa bo dvignjena na 50 odstotkov, najvišja pa na 70 oz. 75 odstotkov.

Minister je sicer medijem podrobneje predstavil Akcijski načrt, ki pripravila posebna skupina, ki jo je vodila državna sekretarka mag. Tanja Strniša. Delovna skupina je predlagala ukrepe pomoči prizadetim kmetijskim gospodarstvom po pozebi v letu 2017 in ukrepe pomoči pri prilagajanju kmetijskih gospodarstev na izjemne vremenske dogodke v prihodnje (v prilogi).



OSTALE KORISTNE INFORMACIJE:


Sredi aprila je Slovenijo po zelo dolgem obdobju toplega vremena zajela močna ohladitev - tako  nizke temperature zraka, kot so bile izmerjene v obdobju med 20. in 22. aprilom, so za drugo polovico aprila v večjem delu Slovenije nenavadne in so se pojavljale največ enkrat na desetletje. Sadjarska in vinogradniška proizvodnja je tako zaradi pozebe že drugo leto zapored utrpela izjemno škodo, ker je bil po podatkih Agencije RS za okolje fenološki razvoj od 10 do 14 dni zgodnejši od običajnega, k čemur je pripomoglo nadpovprečno toplo vreme marca in v prvi polovici aprila. Občutljivost na pozebo je odvisna od sadne vrste, sorte in predvsem od razvojne faze. 


Kmetijska gospodarstva nimajo več sredstev za nujno vzdrževanje nasadov, ki jih je treba oskrbovati kljub temu, da ni pridelka. Specifika sadjarstva in vinogradništva je, da je tudi v primerih, ko pridelka ni oz. bo ta zaradi pozebe bistveno slabše kakovosti (deformirani oz. porjaveli plodovi, mrazni obroči), treba izvajati vse agrotehnične ukrepe, zlasti varstvo rastlin, prilagojeni zeleni rezi, lahko tudi dodatna dela (več dela pri sortiranju deformiranih plodov, itd.), kar pomeni, da imajo pridelovalci kljub izpadu prihodka lahko še višje stroške oskrbe nasadov od običajnih. Tako bodo sadjarji in vinogradniki v letu 2017 imeli negativen dohodek.


Izračun škode v celotni kmetijski proizvodnji bo sicer možno podati šele ob spravilu pridelka, vendar pa je po prvih grobih podatkih razvidno, da je bilo skupaj prizadetih okoli 41.000 hektarov površin (popravljeno iz 41 ha površin). Od tega je škoda največja in gospodarsko najpomembnejša na 18.459,5 ha kmetijskih površin, največ na: intenzivnih in travniških sadovnjakih ter vinogradih. Za pripravo podatkov o grobi oceni škode na sadnih vrstah in vinogradih so bile upoštevane ocene poškodovanosti, ki jih je v začetku maja 2017 pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in podatki o dnevnih minimalnih temperaturah zraka za celotno območje Slovenije Agencije RS za okolje. V skladu s sklepom Vlade RS pa je predhodno oceno škode izdelala Uprava RS za zaščito in reševanje. 


Sredstev po Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) ni mogoče pridobiti ali dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji, če je bila za odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije. Ne glede na sofinanciranje zavarovalnih premij iz državnega proračuna pa je delež zavarovanih površin relativno majhen, kljub rahlemu porastu v lanskem letu v lanskem letu je bilo zavarovanih le 26% sadovnjakov in 19% vinogradov. Razlogi za majhen obseg zavarovanih površin so med drugim razmeroma visok strošek zavarovanja, nizka stopnja pomoči pri sofinanciranju (stopnja sofinanciranja zavarovalnih premij v letu 2017 za sadovnjake: 40 odstotkov, za vinograde in hmelj: 30 odstotkov ter za druge kulture: 20 odstotkov) ter poslabšanje gospodarskega položaja v sadjarstvu zaradi ruskega embarga.


Ob upoštevanju preliminarne ocene poškodovanosti sadovnjakov in vinogradov se z zakonom zagotavlja do 7.000.000 evrov iz sredstev proračunske rezerve 2018. V letu 2017 pa bo MKGP iz proračunskih sredstev zagotovil cca. 180.000 eurov za ukrep: Subvencioniranje obrestne mere za posojila Slovenskega regionalno razvojnega sklada.


Predlog Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom 2017 ureja nujne ukrepe za odpravo posledic pozebe, in sicer omogoča:

podlago za odstopanje glede zmanjšanja ali odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete iz Zakona o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane: »Interventni« zakon spreminja rok za vložitev zahteve za odpis ali zmanjšanje obveznosti plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga določa Zakon o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane – in sicer iz 15 na 60 dni po uveljavitvi zakona. Zakon daje podlago tudi za odstop glede zmanjšanja ali odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete, na podlagi končne ocene škode, ki jo potrdi državna komisija

podlago za delni ali celotni odpis zakupnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije zaradi škode na pridelkih, ki je bila posledica spomladanske pozebe v letu 2017: v Pravilniku o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, ki ga je sprejel Svet Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, so opredeljeni možni načini odpisa zakupnin. Pravilnik med drugim določa pomoč de minimis v sektorju kmetijske proizvodnje, pri čemer je delni ali celotni odpis zakupnine mogoč le v primerih neugodnih vremenskih razmer, proti katerim se ni mogoče zavarovati, kot so suša, moča, burja in zimska pozeba. Glede na to, da letošnja aprilska pozeba ni uvrščena med naštete neugodne vremenske razmere, delni ali celotni odpis zakupnin na podlagi navedenega pravilnika ni mogoč, zato je treba podlago za delni ali celotni odpis

zakupnin zaradi škode na pridelkih kot posledice spomladanske pozebe v letu 2017 urediti v tem zakonu.

podlago za nakup grozdja z drugih vinorodnih območij za fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki: ukrep širi določbe Zakona o vinu, da se fizičnim osebam, ki niso samostojni podjetniki posamezniki in so utrpeli škodo po pozebi, omogoči nakup / dokup grozdja iz širšega območja oz. zunaj vinorodnega okoliša pridelave grozdja pridelovalca. S tem se pridelovalcem, ki pridelujejo grozdje na območjih, na katerih so bili vinogradi bolj prizadeti zaradi pozebe, omogoči nakup grozdja, ki ga na podlagi veljavnega Zakona o vinu zunaj svojega vinorodnega okoliša ne bi mogli izvesti. Predlog zakona predvideva možnost izjemnega dokupa grozdja letnika 2017 (pozeba je povzročila škodo tudi na zasnovi poganjkov, ki so osnova za pridelek naslednjega letnika). V primeru morebitnega dokupa grozdja (ne glede na to, ali gre za fizične ali pravne osebe), pa je treba upoštevati tudi veljavne predpise EU

podlago za nakup sadja z drugih kmetij za kmetije, ki opravljajo dopolnilno dejavnost predelave sadja: ukrep širi določbe Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, da se prizadetim kmetijam omogoči dodatno zmanjšanje zahtevanega deleža lastnih surovin. Uredba o dopolnilnih dejavnostih namreč omogoča dokup določenega deleža surovin z drugih kmetij, vendar se zaradi pozebe v letu 2017 in posledično zmanjšanega pridelka sadja na kmetijah ter za namen izpolnitev pogodbenih obveznosti, izpolnitev zastavljenih ciljev proizvodnje pri pridobitvi sredstev iz evropskih skladov ter doseganje dohodka na kmetiji predlaga izjema, in sicer dodatno zmanjšanje zahtevanega deleža lastnih surovin. Možnost dodatnega dokupa sadja z drugih kmetij se ureja podobno, kot to v primeru naravne nesreče ureja Zakon o vinu. Kmetija lahko dokupi sadje za potrebe predelave v okviru dopolnilne dejavnosti le, če so bili sadovnjaki na teh kmetijah ocenjeni s stopnjo poškodovanosti v povprečju najmanj 60 odstotkov.

dodelitev finančne pomoči najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji v sadjarstvu in vinogradništvu: kmetijska gospodarstva se lahko uvrstijo med najbolj prizadeta kmetijska gospodarstva, če je bila v sadovnjakih in vinogradih ocenjena stopnja poškodovanosti najmanj 60 odstotkov. Takšna kmetijska gospodarstva, ki so na podlagi ocene škode po pozebi najbolj prizadeta, so upravičena do pomoči v obliki nepovratnih sredstev. Za prizadete kmetijske površine se pomoč v obliki nepovratnih sredstev dodeli, če kmetijsko gospodarstvo izpolnjuje tudi druge, s tem zakonom in predpisi EU določene pogoje.

pravno podlago za subvencioniranje obrestne mere za posojila Slovenskega regionalno razvojnega sklada: predlog zakona je pravna podlaga za financiranje obrestne mere za posojila, ki jih razpiše Slovenski regionalno razvojni sklad za izvedbo pomoči prizadetim kmetijskim gospodarstvom, ki so bila prizadeta zaradi pozebe. Oskrbo trajnih nasadov je potrebno izvajati tudi čez leto, da ne bi bila proizvodnja v teh panogah še dodatno prizadeta posledično zaradi pomanjkanja likvidnostnih sredstev na kmetijskih gospodarstvih.



*   *   *