Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

145. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 27.7.2017 - Vlada RS je na današnji seji obravnavala šest točk s področja dela Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vlada RS je sprejela ukrepe za preprečevanje in obvladovanje širjenja bolezni vozličasti dermatitis z zagotovitvijo zalog cepiva.

 

Zakon o veterinarstvu namreč določa, da mora Republika Slovenija zagotoviti najmanjši obvezni obseg varstva živali pred kužnimi bolezni tako, da zagotovi primerne zaloge cepiv, razkužil in drugih sredstev za preprečevanje, ugotavljanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni.

 

Vozličasti dermatitis je virusna bolezen goveda in vodnih bivolov. Gre za akutno infekcijsko bolezen, ki prizadene govedo vseh starosti. Povzročitelj bolezni je virus iz družine Poxviridae. Bolezen se zelo hitro širi, glavni način prenosa pa je mehanski prenos z vektorji iz debla členonožcev (Arthropoda). Čeprav do sedaj ni bila ugotovljena specifična vrsta vektorja, imajo komarji (npr. Culex mirificens in Aedes natrionus) in muhe (npr Stomoxys calcitrans in Biomyia fasciata) veliko vlogo pri prenosu bolezni. V manjši meri lahko predstavlja vir okužbe tudi neposreden stik med okuženimi živalmi. Do prenosa bolezni lahko pride tudi z zaužitjem vode in krme, onesnažene s slino okužene živali. Poskusno pa so izzvali okužbo pri živalih tudi z inokulacijo materiala iz vozličev po koži in s krvjo. S pojavom bolezni sledi ukrep prepovedi in omejitev trgovanja in izvoza govedi.

 

V preteklosti je bil vozličasti dermatitis omejen na države podsaharske Afrike, pojavlja se v večini afriških držav. Bolezen se je nato preko Bližnjega vzhoda razširila tudi v Turčijo in v letu 2014 pojavila na Cipru (severni del otoka). Leta 2015 je bila prvič ugotovljena v EU, v letu 2016 pa se je pojavila v Grčiji, Bolgariji, Turčiji, Makedoniji, Srbiji, Črni Gori, Albaniji in Kosovu. Zadnji prijavljeni primer bolezni je bil v začetku letošnjega julija v Makedoniji. Prisotnost bolezni vozličastega dermatitisa v JV regiji Evrope torej predstavlja resno grožnjo za države Srednje Evrope.

 

Med strokovnimi institucijami (EFSA in GFTADs) je dosežen širok konsenz, da je cepljenje v kombinaciji z drugimi ukrepi optimalen način za preprečevanje in obvladovanje širjenja bolezni pod pogojem, da je izvedeno pravočasno. Količina doz cepiva na trgu je omejena in izvedba logistično zahtevna, kar bi v dani epidemiološki situaciji lahko privedlo do zapletov pri nabavi cepiva - posledično pa do nedopustnega podaljševanja odzivnega časa za ukrepanje s strani pristojnih veterinarskih organov. Zato je nujno potrebno zagotoviti zadostno zalogo cepiva proti vozličastemu dermatitisu. 

 

Z namenom obvladovanja pojava živalske kužne bolezni vozličasti dermatitis bo Slovenija sklenila sporazum z Avstrijo, katerega predmet je skupna nabava cepiva »Lumpyvax« proti vozličastemu dermatitisu, ki ga proizvaja Intervet South Africa. Meddržavno sodelovanje za Slovenijo predstavlja optimalno rešitev tako z vidika stroškovne učinkovitosti, kot tudi z vidika zakonsko določene obveznosti zagotavljanja zdravstvenega varstva živali.

 

 

Vlada RS se je seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Memoranduma o sodelovanju med Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) in Agencijo za intervencije in plačila v kmetijstvu (AIPA) Republike Moldove.

 

ARSKTRP je edina akreditirana plačilna agencija v Sloveniji, pristojna za izvedbo ukrepov skupne kmetijske politike in črpanje sredstev iz evropskih kmetijskih skladov. Njene naloge so:

-dodeljevanje finančnih sredstev za ukrepe neposrednih plačil, ukrepe razvoja podeželja in ukrepe kmetijskih trgov,

-preverjanje administrativne in vsebinske ustreznosti prispelih vlog in zahtevkov,

-izvajanje vrste kontrol, na osnovi katerih se obračunajo izplačila v skladu z nacionalno in EU zakonodajo,

-skrb za pravilno in pravočasno izplačevanje odobrenih sredstev končnim prejemnikom,

-poročanje vladnim in evropskim institucijam.

 

Cilj memoranduma o sodelovanju med obema agencijama je spodbuda nadaljnjemu učinkovitemu sodelovanju in medsebojni pomoči med agencijama pri razvoju struktur in sistemskih izboljšav na področju plačil v kmetijstvu in razvoju podeželja. Med agencijama bo potekala izmenjava informacij in izkušenj glede uporabe predpristopnih sredstev EU (IPARD) in črpanja sredstev iz skladov EU za razvoj podeželja (EKSRP) in sheme neposrednih plačil (EKJS). Poudarek bo tudi na sistemu identifikacije zemljišč in na razvoju celovitega integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS).

 

Predmet izmenjave znanja in izkušenj bodo:

razvoj novih intervencijskih mehanizmov in postopkov v kmetijstvu,

svetovanje pri izvajanju in izboljšanju sistemov notranjega upravljanja in nadzora,

analiza dejavnikov tveganja v postopku preučevanja zahtevkov za subvencije in izboljšanje postopkov inšpekcij in kontrol na kraju samem,

razvoj in implementacija informacijskih sistemov,

izboljšanje dejavnosti notranje revizije,

razvoj e-aplikacij.

 

Memorandum začne veljati z dnem podpisa (najpozneje do konca leta 2017) in bo veljal za obdobje treh let. Agenciji bosta potrebna sredstva za izvedbo aktivnosti iz tega memoranduma pridobili iz evropskih finančnih virov.

 

 

Vlada Republike Slovenije se je seznanila z informacijo o organizaciji srečanja kmetijskih ministrov Ljudske republike Kitajske ter držav Srednje in Vzhodne Evrope (pobuda 16+1), ki bo potekalo na Brdu pri Kranju ter v Gornji Radgoni od  24. - 26. avgusta letos. 

 

V okviru pospeševanja vpetosti kmetijstva, gozdarstva in prehrane v mednarodno okolje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posebno pozornost med drugim namenja tudi sodelovanju z Ljudsko republiko Kitajsko ter sodelovanju znotraj pobude 16+1 (države Srednje in Vzhodne Evrope ter Ljudska republika Kitajska). Zato je bila v letu 2016 podana pobuda, da se srečanje kmetijskih ministrov Ljudske republike Kitajske ter držav Srednje in Vzhodne Evrope – tako imenovani 12. forum kmetijsko-trgovinskega in gospodarskega sodelovanja med Ljudsko republiko Kitajsko ter državami Srednje in Vzhodne Evrope – v letu 2017 organizira v Republiki Sloveniji. Odločitev o tem je bila sprejeta na zadnjem srečanju kmetijskih ministrov v Kunmingu na Kitajskem novembra lani ter potrjena tudi na srečanju predsednikov vlad, ki je istočasno potekalo v Rigi v Latviji.

 

Namen srečanja je nadaljnja krepitev sodelovanja z Ljudsko republiko Kitajsko in ostalimi državami pobude, tako na političnem kot tudi na gospodarskem področju. Ker je velik poudarek na krepitvi gospodarskega sodelovanja, je bil za termin srečanja izbran čas, ko v Sloveniji poteka sejem AGRA 2017, ki je največji mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Sloveniji in tudi v širši regiji. Države pobude 16+1 se bodo na sejmu predstavile z nacionalnimi paviljoni, posebno mesto pa bo imela Ljudska republika Kitajska kot letošnja država partnerica sejma.

 

Srečanja v Sloveniji se udeležuje 17 političnih in gospodarskih delegacij iz držav pobude 16+1 (Slovenija, Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška, Romunija, Bolgarija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija, Makedonija, Albanija, Litva, Latvija, Estonija ter Kitajska). Glede na do sedaj prejete potrditve udeležbe bodo kar 13 delegacij vodili pristojni ministri, kar daje dogodku še dodaten pomen in težo. 

 

 

Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca  dr. Franca Trčka v zvezi s finančno - preživitvenimi možnostmi družinskih kmetij v Sloveniji. 

 

Poslanec se je ob obisku vzorčnih eko-kmetij na avstrijskem Štajerskem seznanil s programom spodbujanja sajenja vrtnic, ki ob ustrezni strokovni, tudi promocijski podpori kmetijske zbornice z vrsto izdelkov omogoča pomemben finančni vir družinskih kmetij, kjer sadijo od nekaj sto do tudi več kot tisoč grmov. Glede na povprečno velikost slovenskih kmetij, se mu zdijo tovrstni pomisleki in izvedbe primerni za razvoj in tudi možnost finančnega preživetja naših družinskih kmetij. Zato vlado sprašuje: zakaj resorno ministrstvo ne razvija sorodnih praks? Zakaj se ne zgleduje po uspešnih tujih praksah? Kdaj in kako se bo končno začelo ukvarjati tudi s finančno - preživitvenimi možnostmi družinskih kmetij v Sloveniji? 

 

Vlada Republike Slovenije v zvezi s zastavljenimi vprašanji odgovarja oziroma pojasnjuje:

 

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo 1. junija 2016 v Sloveniji 69.902 kmetijskih gospodarstev. Od tega je bilo 231 kmetijskih podjetij, drugo pa so bile družinske kmetije (69.671). V primerjavi z letom 2013 se je število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji zmanjšalo za 3,4 %.

 

Število velikih kmetijskih gospodarstev narašča že vse od leta 2000; od takrat do leta 2016 se je število kmetijskih gospodarstev, na katerih obdelujejo 20 ali več hektarjev kmetijskih zemljišč, povečalo za kar 114 % (s 1.816 na 3.888).

 

Število gospodarjev na družinskih kmetijah z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo se je od leta 2013 povečalo za 18 % (upravljali so 12 % vseh družinskih kmetij). Za 13 % se je povečalo tudi število gospodarjev (upraviteljev) s srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo (ti so upravljali 23 % vseh družinskih kmetij). 

 

Podatki kažejo, da slovensko kmetijstvo počasi napreduje v razvoju in s tem tudi postaja bolj konkurenčno.

V skladu s predpisi Evropske unije je država članica dolžna kmetom zagotavljati svetovanje v zvezi z določbami, ki v sklopu reforme neposrednih plačil urejajo navzkrižno skladnost in zeleno komponento.

 

Vlada RS se zaveda pomena kmetijske dejavnosti, zato MKGP sofinancira delovanje javne službe kmetijskega svetovanja, katere osnovno poslanstvo je prenos znanja in izkušenj od znanstvenih, raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij v prakso oziroma do kmeta z osebnimi nasveti, predavanji, delavnicami, tečaji, krožki, demonstracijskimi prikazi in številnimi prispevki v medijih in člankih v časopisih in strokovnih revijah. Javna služba kmetijskega svetovanja veliko pozornosti namenja ciljnemu izobraževanju kmetov in članov njihovih družin, strokovni pomoči posameznim kmetijam pri prestrukturiranju, sodelovanju pri izvajanju programov razvoja podeželja, strokovni pomoči oblikam združevanja kmetov in kmetic ter mladih na podeželju, svetovanju in pomoči pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike, sodelovanju z drugimi inštitucijami na področju kmetijstva in promociji slovenskega kmetijstva. S tem uresničuje temeljne cilje dela javne službe, ki so skladni s cilji kmetijske politike v Sloveniji, še zlasti: konkurenčnost agroživilstva in gozdarstva, ohranjanje proizvodnih potencialov kmetijstva in kulturne krajine ter izboljšanje kakovosti življenja na podeželskih območjih in spodbujanje diverzifikacije.

 

V Sloveniji prevladujejo družinske kmetije. Ena od možnosti s katerimi bi družinske kmetije povečale svoje dohodke je tudi ekološko kmetovanje in proizvodnja ekoloških proizvodov za trg.  V letu 2016 je bilo v ekološko kontrolo vključenih 3.518 KMG (kar predstavlja 4,8% vseh kmetij v Sloveniji) z 43.578,76 ha (9,03% od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2016). V Sloveniji ekološki kmetje večino svojih pridelkov prodajo neposredno na kmetijah ali pa na lokalnih tržnicah. Povpraševanje namreč močno presega ponudbo, zato je v Sloveniji večina ekoloških proizvodov iz drugih držav članic EU, nekaj pa tudi iz tretjih držav. 

 

Vlada RS spodbuja ekološko kmetovanje preko različnih ukrepov kmetijske politike vse od vstopa Slovenije v EU, pa tudi že pred tem. V zadnjem obdobju predvsem preko ukrepa Ekološko kmetovanje v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020 ter pred tem v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013. V okviru PRP 2014-2020 je za ukrep Ekološko kmetovanje v obdobju od 2015 do 2020 namenjenih 65,3 mi EUR. Od tega 75% prispeva EU, 25% pa Slovenija iz nacionalnih sredstev.  Ekološki kmetje pa lahko dodatna sredstva pridobijo tudi preko ostalih ukrepov skupne kmetijske politike. 

 

Problem družinskih kmetij v Sloveniji je staranje gospodarjev – nosilcev kmetijskih gospodarstev.Za namen izboljšanja starostne strukture nosilcev kmetijskih gospodarstev v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije v obdobju 2014-2020 izvajamo podukrep 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Izvedeni so bili že trije javni razpisi. Mladi kmetje so praviloma bolje izobraženi od njihovih predhodnikov in so tudi bolj dovzetni za inovacije ter za tržni pristop h gospodarjenju. Mladi kmetje prevzemajo kmetijska gospodarstva na katerih živijo tri ali celo štiri generacije. 

 

Za zagotovitev zadostnega prihodka se kmetije odločajo tudi za dopolnilne dejavnosti, katerih nosilci so mladi kmetje ali pa njihovi starši, ki še ne izpolnjujejo pogojev za upokojitev. Kmetje se vedno bolj zavedajo, da je zaradi nihanja cen na trgu in negotovih vremenskih razmer potrebno okrepiti finančno neodvisnost kmetije z optimizacijo kmetijskih dejavnosti in diverzifikacijo v nekmetijske in dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Tako smo imeli leta 2007 na slovenskih družinskih kmetijah registriranih 3.116 dopolnilnih dejavnosti, leta 2016 pa že 12.486. 

 

V okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije v obdobju 2014 – 2020 z različnimi ukrepi podpiramo tudi investicije na kmetijah ter sodelovanje in povezovanje različnih deležnikov. V okviru Mreže za podeželje so organizirani tudi ogledi dobrih praks v tujini. Mreža za podeželje spodbuja inovacije, prenos znanja in sodelovanje v kmetijstvu, proizvodnji hrane, gozdarstvu in na podeželskih območjih.

 

Vsi navedeni ukrepi zagotavljajo konkurenčnost kmetijskega sektorja in socialno vključenost ter lokalni razvoj podeželskih območij.

 

 

Vlada RS je sprejela poročilo delovne skupine za oceno primernosti ureditve javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2. ter naložila Ministrstvu za finance, da izvede postopke za odplačni prenos družbe Koto d.o.o. na Republiko Slovenijo.

 

Delovna skupina je bila imenovana junija letos, njena naloga pa je bila analiza primernosti umestitve izvajanja javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi in priprava nabora možnih oblik izvajanja te javne službe z vidika ocene vpliva na življenje in zdravje ljudi ter finančne posledice vsake od predlaganih rešitev. 

 

Obvezno državno gospodarsko javno službo ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2 izvaja podjetje KOTO d.o.o. Ureditev temelji na koncesijski dejavnosti, ki se podeljuje za obdobje 5 let in sicer kot koncesijska dejavnost od leta 2001. Podjetje KOTO je izvajalec navedene dejavnosti že od leta 1947, saj je v Republiki Sloveniji edino podjetje z ustrezno infrastrukturo  - kafilerijo in pripadajočimi objekti za predelavo in neškodljivo uničenje živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 in 2.

 

V primeru pojava bolezni živali je hitro in učinkovito odstranjevanje poginulih živali izjemnega pomena. Če je bolezen živali hitro prenosljiva ali povzroča bolezni tudi pri ljudeh (zoonoze), je potrebno zagotoviti odstranjevanje na predpisan način, ki je po Uredbi 1069/2009/ES predelava odstranjevanje v kafileriji in kasnejši sežig mesno kostne moke in živalskih maščob kategorije 1, sicer pa zakopavanje in sežiganje trupel živali. Navedeno pomeni, da je zagotovitev obrata v Republiki Sloveniji in ohranitev tovrstne dejavnosti na območju Republike Slovenije pomemben dejavnik z vidika varovanja zdravja ljudi in živali ter varstva okolja kakor tudi z vidika gospodarske povezave s kmetijstvom in živilsko predelovalno industrijo. 

 

Pomen regulacije izvajanja javne službe pri zbiranju in odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov je v preprečevanju in zatiranju bolezni živali, preprečevanju prenosa bolezni na ljudi in varovanju okolja ter nemoteni dejavnosti gospodarske dejavnosti živilske industrije. 

 

Družba KOTO d.o.o. je postopku sanacije bančnega sistema prešla v last DUTB d.d.. S prodajo družbe je povečano tveganje, da se v podjetju spremeni poslovanje tudi v obsegu dejavnosti, ki je pomembna za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2, kar predstavlja negotovost za nadaljnje obdobje reševanja problematike po izteku obstoječega koncesijskega obdobja. 

 

DUTB namerava naložbo, kot je napovedano, še v letu 2017, prodati. Omenjena dejavnost je za Republiko Slovenijo strateškega pomena. 

 

V primeru izbruha bolezni živali v večjem obsegu, glede na prenosljivost in obseg kužnega kroga, lahko sledi s strani EU institucij prepoved čezmejnega prevoza živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 in 2. Slednje pomeni, da se bo RS soočila s problemom zbiranja, predelave in odstranjevanja najmanj 50 ton živalskih stranskih proizvodov dnevno, če ne bomo imeli predelovalnega obrata na ozemlju Slovenije. 

 

 

Vlada RS je sprejela Pravila družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o. (SiDG d.o.o) o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov.

 

Družba SiDG, d.o.o. je Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predložila Pravila o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov (GLS), s katerimi se določa način in merila prodaje gozdnih lesnih sortimentov, prodajni in plačilni pogoji za prodajo gozdnih lesnih sortimentov ter posebne oblike prodaje gozdnih lesnih sortimentov, kot so:

-prodaja gozdnih lesnih sortimentov na javnih dražbah;

-prodaja gozdnih lesnih sortimentov , katerih količino in kakovost določi družba SiDG, d.o.o.;

-prodaja gozdnih lesnih sortimentov količinskim predelovalcem;

-prodaja lesa na panju,

-prodaja gozdnih lesnih sortimentov z javnim zbiranjem ponudb.

 

Z dnem sprejema teh pravil prenehajo veljati Pravila družbe SiDG, d.o.o. o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov ki jih je vlada junija lani, uporabljajo pa se za že obstoječa pogodbena razmerja do veljavnosti izteka teh razmerij oziroma do dobave celotne prodajne količine GLS po navedenih pogodbah. Pravila ustrezno urejajo tudi sklepanje dolgoročnih prodajnih pogodb s kupci lesa (lesno industrijo).

 

Pravila o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov se objavijo tudi na spletnih straneh SiDG, d.o.o. (www.sidg.si).

 

** *