Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

146. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 31. 8. 2017 - Vlada je na današnji seji obravnavala 12 točk iz delovnega področja MKGP.

Vlada RS je izdala Uredbo o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij, iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

 

Z drugo spremembo Programa razvoja podeželja 2014–2020 (PRP 2014-2020) uvajamo nov podukrep 6.3 - Pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij. Podpora je namenjena ohranjanju in razvoju majhnih kmetij. S podukrepom bomo izboljšali konkurenčnost majhnih kmetij in njihov potencial za pridelavo, predelavo oziroma trženje kmetijskih proizvodov in povečali produktivnost ter ekonomsko in okoljsko učinkovitost majhnih kmetij. Ohranjanje in razvoj majhnih kmetij ima pomembno vlogo pri ohranjanju poseljenosti na podeželju, ohranjanju značilne kmetijske krajine, zagotavljanju širših ekosistemskih storitev v obliki preprečevanja zaraščenosti in ohranjanju biotske raznovrstnosti.

 

Upravičenci do podpore so majhne kmetije, ki imajo v upravljanju najmanj 3 ha in manj kot 6 ha primerljivih kmetijskih površin (PKP), redijo vsaj 3 glave velike živine (GVŽ) in manj kot 15 GVŽ, zagotavljajo obtežbo s travojedimi živalmi (govedo, kopitarji, drobnica, jelenjad) v obsegu 0,7 GVŽ/ha trajnega travinja, razen za kmetije, vključene v kontrolo ekološkega kmetovanja (EK), ki morajo zagotavljati obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu 0,5 GVŽ/ha trajnega travinja, pretežen del kmetijskih zemljišč v upravljanju kmetije pa se mora nahajati v OMD. Poleg omenjenih pogojev mora vlagatelj priložiti poslovni načrt za obdobje treh let, v katerem opiše izhodiščno stanje kmetije, svoje dejavnosti, izbrati mora vsaj en cilj, ki prispeva h gospodarskemu razvoju kmetije, ali vsaj en cilj, ki prispeva k doseganju horizontalnih ciljev (okolje, inovacije, podnebne spremembe).

 

Vloge, prispele na javni razpis, bodo točkovane na podlagi meril za izbor, pri čemer bodo imele prednost kmetije z višjim številom polnih delovnih moči (PDM), kmetije, ki bodo povečevale svoj proizvodni obseg, kmetije z naložbami za vzpostavitev dopolnilnih dejavnosti, katerih končni proizvod je kmetijski proizvod iz Priloge I k Pogodbi o delovanju EU, kmetije, ki so oziroma se bodo vključile v ukrepe kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) ali EK, kmetije, katerih kmetijska zemljišča ležijo v območjih s težjimi pogoji za opravljanje kmetijske dejavnosti, in kmetije, ki ležijo na problemskih območjih iz PRP. 

 

Upravičenec, ki mu bo izdana odločba o pravici do sredstev, mora izpolniti naslednje bistvene obveznosti: cilje iz poslovnega načrta mora izpolniti najpozneje v 36 mesecih po izdani odločbi o pravici do sredstev, do izplačila drugega obroka podpore ne sme zmanjšati obsega PKP za več kot 10 odstotkov, pri čemer obseg PKP ne sme biti manjši od ha 3 PKP, zagotavljati mora obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu vsaj 0,7 GVŽ/ha trajnega travinja od izdaje odločbe o pravici do sredstev do izplačila drugega obroka podpore, pri čemer velja izjema za kmetije, vključene v kontrolo ekološkega kmetovanja, ki morajo zagotavljati obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu vsaj 0,5 GVŽ travojedih živali/ha trajnega travinja, vsako leto mora oddati zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike.

 

Podpora se upravičencem dodeli kot pavšalno plačilo v obliki nepovratne finančne pomoči. Znesek podpore znaša do vključno 5.000 evrov na upravičenca, se dodeli samo enkrat v programskem obdobju in se izplača v dveh obrokih. 

 

Vlada RS je sprejela petletni Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017 – 2021 (OP NGP).

 

Trajnostno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji temelji mnogonamenskem trajnostnem upravljanju z enovitim gozdnim sistemom po principih nege, ki ga povzema Nacionalni gozdni program ter številnih operativnih dokumentih in programih, ki obravnavajo gozd in gozdarstvo. OP NGP predstavlja vez med temeljnim strateškim dokumentom in dokumenti, ki na nižjih ravneh tvorijo temelje za načrtovanje, izvajanje in spremljanje ukrepov gozdne politike. OP NGP ob upoštevanju ciljev in usmeritev NGP na krovni operativni ravni skozi shemo prioritet, ukrepov in nalog pregledno povezuje vsebine veljavnih operativnih dokumentov in programov in jih glede na potrebe nadgrajuje skozi shemo prioritet, ukrepov in nalog. Pristop skupaj z vsebino omogoča nosilcem gozdne politike usmerjanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi skladno s potrebami gozda, lastnika in družbe kot celote, pri čemer se lahko zagotavlja racionalno in učinkovito izkoriščanje razpoložljivih organizacijskih, kadrovskih in finančnih možnosti.  

 

Štiri prioritete OP NGP so:

a)Ohranjanje biotske raznovrstnost gozdov na krajinski, ekosistemski, vrstni in genski ravni ter spremljanje njihovega zdravja in vitalnosti.

b)Zagotavljanje trajnosti donosov gozdov in vseh njihovih funkcij.

c)Optimizacija trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z organizacijskega in finančnega vidika.

d)Spodbujanje koordinacije in komunikacije med deležniki, povezanimi z gozdovi in gozdarstvom, pri projektih doma in na tujem.

 

Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki. Vlada RS podpira čim prejšnji sprejem predloga uredbe, da se zagotovi pravno podlago za pravočasen sprejem delegiranih aktov Komisije v zvezi z izvajanjem obveznosti iztovora v Sredozemlju, vključno z relevantnimi izjemami.

 

Uredba o skupni ribiški politiki je uvedla obveznost iztovarjanja vsega ulova. Uredba predvideva, da se podrobnosti izvajanja te obveznosti opredeli v regionalnih večletnih načrtih upravljanja staležev. Uredba je kot začasno rešitev predvidela sprejetje delegiranih aktov Komisije o uvedbi načrtov o zavržkih. 

 

Prve delegirane uredbe Komisije o uvedbi načrtov o zavržkih so začele veljati 1. januarja 2015 in prenehajo veljati konec leta 2017 (med njimi je tudi uredba, ki opredeljuje način izvajanja obveznosti iztovora ter izjeme v zvezi s tem za male pelagične vrste v Sredozemlju). 

 

Ker je bil do sedaj vzpostavljen samo večletni načrt za Baltsko morje, je treba Komisijo pooblastiti za sprejetje načrtov o zavržkih za nadaljnje skupno obdobje treh let, da se olajša izvajanje obveznosti iztovarjanja.  

 

Vlada RS je sprejela Opredelitev do sklepov Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob obravnavi točke dnevnega reda "Vpliv imenovanja novega vodstva podjetja Slovenski državni gozdovi d. o. o na poslovno in finančno poslovanje podjetja".

 

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pozval Vlado RS, da v funkciji izvršilne veje oblasti in v vlogi Skupščine SiDG nadaljuje z izvrševanjem sklepov Odbora, ki jih je sprejel na svoji seji ob obravnavi točke "Seznanitev z delovanjem družbe za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti SiDG ", ki je potekala marca na sedežu podjetja SiDG v Kočevju, v skladu z zakoni oziroma s svojimi pristojnostmi. Odbor tudi poziva Vlado RS, da v vlogi Skupščine SiDG preveri pravno - formalno pravilnost postopka imenovanja poslovodstva in v primeru ugotovljenih nepravilnosti razreši poslovodstvo, imenuje začasno poslovodstvo in ponovi kadrovski postopek.

 

Vlada RS ugotavlja, da prvi sklep Odbora izvršuje in bo ponovno obvestila o izvrševanju tega sklepa Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob obravnavi poročila družbe SiDG o poslovanju družbe v preteklem letu. Družba SiDG mora namreč državnemu zboru, na podlagi 31. člena Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS, posredovati poročilo o poslovanju družbe v preteklem letu najpozneje do 31. oktobra.

 

Z namenom realizacije drugega sklepa Odbora je Vlada RS v vlogi skupščine družbe SiDG, s sklepom naložila družbi SiDG, da v roku 30 dni pridobi mnenje neodvisnega strokovnjaka o pravno - formalni pravilnosti postopka imenovanja poslovodstva, in da to mnenje predloži skupščini družbe SiDG. Skupščina družbe se bo namreč lahko izrekla o pravno formalni pravilnosti postopka šele po pridobitvi mnenja neodvisnega strokovnjaka, ki bo preveril pravno formalno pravilnost postopka imenovanja poslovodstva. O ugotovitvah skupščine družbe, bo Vlada RS obvestila Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 

 

Vlada RS je sprejela Opredelitev do sklepov, sprejetih na Odboru Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob obravnavi točke: "Ukrepi za večjo porabo lokalno pridelane hrane v javnih zavodih".

Sklep Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Odbor) je pozval Vlado RS, da v skladu z ostalimi deležniki podpre vsa prizadevanja za spremembo predpisov EU na področju naročanja hrane, tako, da poveča vrednost naročanja hrane izven javnega naročila iz 20 % na 30 %.

Vlada RS podpira vsa prizadevanja za spremembo predpisov EU, ki bi omogočile, da se iz postopka javnega naročanja izloči obsežnejši del živil ter omogoči naročila neposredno od lokalnih pridelovalcev in predelovalcev hrane. Ko se bo spreminjala EU zakonodaja, ki ureja javno naročanje, bo zato Slovenija predlagala povečanje deleža naročil, ki se lahko izločijo iz postopka javnega naročanja. Poleg tega si bo Vlada RS tudi z drugimi aktivnostmi na ravni EU še naprej prizadevala, da bi v javne zavode prišlo čim več živil, ki podpirajo zdravje ranljivih skupin, kakršne so otroci, bolniki ter starejši.

Vlada RS je že od leta 2010 dejavna pri povečevanju deleža lokalne (slovenske) hrane v javnih zavodih. Ena izmed ključnih aktivnosti je izobraževanje in informiranje vseh deležnikov pri oskrbi javnih naročnikov s hrano. MKGP je organiziralo 13 regijskih konferenc o javnem naročanju hrane v javnih zavodih in posebej posvet samo za bolnišnice. Organiziral oje več okroglih miz in se skupaj z MJU odzivalo na vabila različnih drugih deležnikov, ki so organizirali podobne posvete in izobraževanja. Pred vsako izvedbo projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je osrednji dogodek dneva slovenske hrane, je že od leta 2011 v okrožnicah in v navodilih, ki jih prejmejo vsi vzgojno-izobraževalni zavodi, vedno vključena tudi spodbuda za povečevanje deleža lokalne (slovenske) hrane pri njihovem javnem naročanju. 

V sklopu prenove Uredbe o zelenem javnem naročanju bodo pripravljena tudi priporočila za zeleno javno naročanje živil. Del njih pa bodo tudi primeri merljivih pogojev in meril ter dokazila, s katerimi je mogoče izkazati njihovo izpolnjevanje, ki za javne naročnike predstavljajo pomembno orodje za pozitivno diskriminacijo lokalno pridelanih živil. 

Vlada RS oziroma pristojna ministrstva tako kontinuirano spodbujajo javne naročnike, zlasti javne zavode, k povečevanju deleža lokalne hrane in v ta namen izvajajo vrsto aktivnosti. Pri tem pa na gre prezreti, da so javni zavodi samostojne pravne osebe in da za zakonito delo in poslovanje zavoda odgovarja odgovorna oseba zavoda, zaradi česar Vlada RS ne more posegati v njihovo poslovanje. 

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi s problematiko samooskrbe v Sloveniji.

 

Poslanec Franc Trček v poslanskem vprašanju navaja, da glede na količino kvalitetnih obdelovalnih kmetijskih zemljišč na prebivalca (cca. 800 m2) v Sloveniji zaostajamo za obsegom, ki bi ga morali imeti. Kljub temu ni resnega medresorskega usklajevanja. Nove objekte in infrastrukturo se prepogosto umešča na kvalitetne kmetijske površine, posledično se obseg le-teh še dodatno zmanjšuje. Poslanec je zato na Vlado RS zastavlja vprašanja kdaj in kako bo obrnila ta negativni trend, kdaj in kako se bo začelo resorno sodelovanje MOP, MKGP in MGRT pri družbeno-prostorskem razvoju Slovenije, ki ne bo temeljilo na še dodatnem krčenju obdelovalnih kmetijskih zemljišč, ter kdaj se bo resorno ministrstvo začelo ukvarjati s problematiko samooskrbe.

 

Vlada RS odgovarja, da je MKGP decembra 2016 z namenom, da se v prihodnosti izognemo izgubam kmetijskih zemljišč, na Vlado RS naslovil Pobudo za popis obstoječih in pripravo novih potencialnih poslovnih con za investicije različnih namenov. MKGP je v dopisu predlagal, da se takoj popišejo proste kapacitete v obstoječih poslovno-gospodarskih conah ter da se pripravi medresorsko usklajen nabor novih poslovnih con. 

 

MGRT ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS v sklopu zahtev MKGP glede popisa prostih kapacitet v obstoječih conah sofinancirata raziskovalni projekt v okviru Ciljnega raziskovalnega programa CRP. Do sedaj je bil izveden popis degradiranih območij v 7 statističnih regijah. MGRT je v letu 2017 (v soglasju z MOP) zagotovil dodatna sredstva za popis še preostalih 5 statističnih regij. Rezultati popisa bodo znani predvidoma v septembru 2017. Takrat bo prikazana celotna slika popisa funkcionalnih degradiranih območij za območje vseh 12 statističnih regij.

 

Ustava RS določa, da je zaradi smotrnega izkoriščanja kmetijskih zemljišč potrebno določiti posebne pogoje za uporabo teh zemljišč, ter da se z zakonom določi posebno varstvo kmetijskih zemljišč. Temu sledi Zakon o kmetijskih zemljiščih, s katerim so postavljeni jasnejši okviri za varovanje kmetijskih zemljišč in vključevanje tega področja v sistem prostorskega načrtovanja za doseganje trajnostnega razvoja in dolgoročnega ohranjanja pridelovalnega potenciala, ki je za Slovenijo strateškega pomena. 

 

Sistem prostorskega načrtovanja kmetijskih zemljišč po Zakonu o kmetijskih zemljiščih temelji na določitvi trajno varovanih kmetijskih zemljišč (TVKZ) v prostorskih aktih občin, da se s tem zagotovita varstvo kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namenske rabe in prehranska varnost. 

 

Temeljna naloga slovenskega kmetijstva je pridelava varne in čim bolj kakovostne hrane. V ta namen je bila leta 2011 sprejeta Resolucija o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri«, ki opredeljuje ključne strateške cilje in prednostne programske usmeritve ter mehanizme za doseganje ciljev. V ospredje ciljev kmetijske politike ponovno postavlja pomen pridelave in predelave hrane z namenom zagotavljanja prehranske varnosti, seveda ob spoštovanju načela trajnostnega razvoja in pomena ohranjanja kmetijskih zemljišč kot omejenega in nenadomestljivega resursa za proizvodnjo hrane. 

 

Pri zagotavljanju tega cilja imajo pomembno vlogo tudi naravne danosti. Na obseg kmetijske proizvodnje pa vplivajo tudi vremenske in podnebne razmere ter številni drugi dejavniki (globalizacija, tržno-cenovna nihanja, embargi). Kljub temu je v splošnem v daljšem obdobju v Sloveniji opazen rahel trend rasti kmetijske proizvodnje. 

 

Stopnja samooskrbe, ki kaže, v kakšnem obsegu domača proizvodnja pokriva domačo porabo, je pri rastlinskih pridelkih močno odvisna od obsega pridelave, ki med leti močno niha predvsem pod vplivom letine. Pri živalskih proizvodih so v primerjavi s stopnjami samooskrbe z rastlinskimi pridelki dosežene stopnje samooskrbe višje in nekoliko stabilnejše. Tako ima Slovenija stalne presežke le pri hmelju, ki je skoraj v celoti namenjen svetovnemu trgu, mleku (stopnja samooskrbe med 116 % in 131 %), perutninskem mesu (stopnja samooskrbe med 103 % in 117 %). Pri govejem mesu je bilanca dokaj izravnana (stopnja samooskrbe med 99 % in 110 %). Največji primanjkljaj beležimo pri sladkorju, ki ga sami ne proizvajamo več, ter rastlinskem olju, velik pa je tudi pri zelenjavi (42 % stopnja samooskrbe v 2016), žitu (stopnja samooskrbe pri pšenici med 53 % in 59 % in med 55 % in 74 % pri žitu skupaj), svežem sadju (47 % v letu 2015, v letu 2016 pa 44 %), krompirju (stopnja samooskrbe med 55 % in 68 %) in prašičjem mesu (stopnja samooskrbe pod 40 %). Primanjkljaj se pojavlja tudi pri medu (stopnja samooskrbe okoli 80 %) in jajcih (stopnja samooskrbe okoli 93 %). Pri mesu drobnice sta prireja in poraba dokaj izravnani. Pri vinu se izvozno-uvozni status spreminja, pri čemer je Slovenija tradicionalno neto izvoznik kakovostnega vina in neto uvoznik namiznega vina.

 

Zaradi naravnih danosti pa Slovenija ne bo nikoli popolnoma samooskrbna, saj nekaterih proizvodov sploh ne moremo pridelovati in smo jih zato prisiljeni uvažati (npr. banane, agrume, ipd.). Temu služi skupni EU trg kot tudi uvoz iz nekaterih tretjih držav, kjer lahko dokupimo deficitarne proizvode, pridelujemo pa tisto, kar nam narava dopušča, in to na obdelovalni zemlji oziroma kmetijskih zemljiščih, ki jih imamo na razpolago. Naš ključni strateški cilj je, da te površine ohranjamo (ohranitev proizvodnega potenciala za čas motene oskrbe), da ostajajo še naprej namenjene tako kmetijski pridelavi kot vzdrževanju kulturne krajine. 

 

Slovenija za zagotavljanje prehranske varnosti izvaja vse možne ukrepe skupne kmetijske politike (SKP) EU,  tako ukrepe prvega stebra SKP preko tržno-cenovne in dohodkovne politike kot ukrepe drugega stebra SKP iz naslova programa razvoja podeželja (PRP). 

 

Velikega pomena je samooskrba z lokalnimi živili, saj lokalna samooskrba zagotavlja državno varnost za obdobje ekonomskih kriz ter zmanjšuje odvisnosti od zunanje trgovine, kar je pomembno predvsem v času motene globalne oskrbe. V podporo slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane je tudi izvajanje splošne promocije ozaveščanja potrošnikov o pomenu uživanja lokalne, v Sloveniji pridelane hrane, kot tudi nova shema kakovosti »izbrana kakovost«.

 

Za zagotavljanje samooskrbe pa sta ključnega pomena zlasti varstvo kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namenske rabe ter ukrep odprave zaraščanja kmetijskih zemljišč. 

 

Vlada RS ocenjuje, da bo z določitvijo TVKZ v prostorskih aktih občin varstvo kmetijskih zemljišč učinkovitejše, saj Zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da se TVKZ ne smejo spreminjati najmanj deset let od uveljavitve prostorskega akta občine, s katerim so bila ta območja določena, razen nekaterih izjem, ki so določene z zakonom. K varstvu kmetijskih zemljišč prispeva tudi ukrep odprave zaraščanja kmetijskih zemljišč. 

 

Vlada RS sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko v zvezi z odkupom kmetijskih zemljišč v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za potrebe ELES, d. o. o., pri umeščanju daljnovoda Cirkovce – Pince in širitve razdelilne transformacijske postaje.

 

Poslanka v svojem vprašanju naslovljenemu Vladi RS meni, da so bili kmetje pri odkupu kmetijskih zemljišč v podrejenem položaju v primerjavi s Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKGZ). Nadalje pojasnjuje, da je SKZG je zavrnil cenitev ELES, in na podlagi zakonodaje in internih aktov določil odkupno ceno. ELES je ugodil zahtevi SKZG. Kmetom pogajanja z ELES niso bila omogočena, zato so morali prodati kmetijska zemljišča po cenitvi, ki jo je naročil ELES.

 

Vlada RS ugotavlja, da ima SKZG zakonsko pooblastilo, da razpolaga z nepremičninami, ki jih ima v upravljanju, pri čemer mora ravnati po načelu skrbnosti in gospodarnosti. Pri prodaji nepremičnin je SKZG dolžan upoštevati vse veljavne predpise Nepremičnina parc. št. 652/3 k.o. 429 - Dragonja vas v izmeri 17.653 m², ki jo je SKZG prodal ELES je bila v času prodaje po prostorskih aktih občine Kidričevo opredeljena delno kot stavbno zemljišče (92 %) in delno kot kmetijsko zemljišče (8 %). SKZG je pri prodaji te parcele sledil predpisom, ki opredeljujejo prodajo zemljišč v upravljanju SKZG.

 

Vlada poslanki nadalje pojasnjuje, da se SKZG ne postavlja v večvreden položaj, ampak s premoženjem RS, ki mu je dano v upravljanje, ravna skrbno in gospodarno. Kupnino od prodaje nameni za nakup kmetij in kmetijskih zemljišč, s katerimi gospodari na način, da jih oddaja v zakup in najem ter s prihodki pokriva svoje obveznosti. SKZG je izvedel cenitev zemljišča. Zemljišče je bilo ocenjeno na 15 evrov/m². SKZG je zemljišče prodal za 16 evrov/m², upoštevajoč primerljive tržne cene, ki veljajo za to področje. 

 

Vlada poudarja, da se nepremičnine v lasti RS in upravljanju SKZG prodajajo v skladu z veljavnimi predpisi in internimi akti. Nepremičnin, potrebnih za javno infrastrukturo, ki ostanejo v lasti RS (to pa ni primer ELES, d.o.o.), SKZG ne prodaja, temveč jih na podlagi sklepov vlade neodplačno prenaša na druge upravljavce državnega premoženja. 

 

Vlada meni, da ni šlo za nepravično obravnavo lastnikov kmetijskih zemljišč. ELES je pri odkupu zemljišč upošteval določila veljavne zakonodaje. ELES je za namene sklenitve pogodbe za odkup nepremičnine oziroma pridobitev pravic na njej kot investitor pripravil ponudbo. Ponudbo je pripravil na podlagi ocenjene vrednosti nepremičnine ter ocenjenih nadomestil za škodo in drugih stroškov v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo ocenjevanje vrednosti. Ponudbe je pripravil za vsakega lastnika oziroma za vse solastnike ali skupne lastnike iste nepremičnine. Če se lastnik s cenitvijo ne strinja, lahko naroči ponovno cenitev. Če pa je lastnik zemljišča sprejel ponudbo ELES glede odkupa zemljišč, pa gre za voljo lastnika in dopustnost razpolaganja z lastninsko pravico, v kar vlada ne more posegati.

 

Vlada zato meni, da ne moremo govoriti o nepravični obravnavi, saj gre za dva različna postopka. SKZG je prodajal zemljišča skladno z določbami veljavne zakonodaje, ELES pa je odkupoval zemljišča od lastnikov v primeru, če so se le-ti s ponudbami strinjali. 

 

Vlada ocenjuje, da sta SKZG in ELES  pri prodaji in odkupu kmetijskih zemljišč ravnala zakonito, transparentno, skrbno in gospodarno ter v skladu z namenom ustanovitve. 

 

Vlada RS je sprejela mnenje k predlogu za sprejem avtentične razlage prve, četrte, pete in šeste alineje prvega odstavka 63. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08 in 46/14 – ZON-C), ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložil poslanec Janko Veber.

 

Predlagatelj predlaga avtentično razlago v zvezi z določbo prve alineje prvega odstavka 63. člena ZDLov-1, ki določa, da se lovska izkaznica ne izda ali podaljša osebi, ki ni dopolnila 18 let starosti. Nadalje predlaga razlago četrte alineje, ki določa, da se lovska izkaznica ne izda ali podaljša osebi, ki je pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki ga je storila v zvezi z lovskim udejstvovanjem. Predlagatelj predlaga avtentično razlago tudi v zvezi z določbo pete in šeste alineje, ki določata, da se lovska izkaznica ne izda ali podaljša osebi, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kršenja določil tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ali je pravnomočno obsojena zaradi kršenja predpisov s področja varstva narave, zaščite živali in zlorabe orožja. 

 

Vlada RS meni, da predlog za sprejem avtentične razlage prve in četrte alineje prvega odstavka 63. člena ZDLov-1 ni potreben, saj sta navedeni določili ZDLov-1 dovolj jasni, medtem ko predlog za sprejem avtentične razlage pete in šeste alineje prvega odstavka 63. člena ZDLov-1 vsebinsko ne pomeni razlage navedenih določb ampak predlagana razlaga dejansko pomeni vsebinsko spremembo zadevnih zakonskih določb, kar pa je mogoče storiti le z novelo zakona. Zato po mnenju Vlade RS  predlagateljeva pobuda ni utemeljena. 

 

Vlada RS sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Bojana Podkrajška v zvezi z delovanjem podjetja Slovenski državni gozdovi d. o. o. (SiDG). 

 

Vlada je poslancu uvodoma pojasnila, da so bila v dosedanjem delovanju Vlade RS v zvezi s SiDG dosledno upoštevani vsi sklepi in priporočila Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vlada RS je oktobra v vlogi Skupščine družbe sprejela Izhodišča za pripravo strateškega načrta poslovanja družbe SiDG, iz katerih izhaja, da naj bo Strateški načrt poslovanja družbe pripravljen za obdobje najmanj 10 let in naj vsebuje tudi temeljne poslovne politike družbe za obdobje petih let. V izhodiščih Vlada RS podaja podrobnejše usmeritve za izdelavo Strategije SiDG, med katerimi so tudi usmeritve, ki se nanašajo na Organizacijo centrov za zbiranje in predelavo lesa. Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS in izhodišča sta glede obveze SiDG pri vzpostavitvi centrov za zbiranje in predelavo lesa usklajena in dopuščata SiDG, da se zanje kot del podpornega mehanizma za razvoj gozdno lesne verige odloči na podlagi ekonomskih argumentov. Strateški načrt družbe, ki je bil Vladi RS predložen julija letos, vsebuje sicer tudi ukrepe za spodbujanje gozdnih lesnih verig, ki poleg oblikovanja gozdno lesnih centrov, vključujejo tudi iskanje rešitev za predelavo lesa slabše kakovost. Strateški načrt družbe, glede na dobro prakso pri upravljanju podjetij, na prvem mestu odraz vizije poslovodstva družbe. SiDG je dne julija Vladi posredoval Strateški načrt poslovanja družbe SiDG, za obdobje 2017-2026, s temelji poslovne politike za obdobje 2017-2021, z mnenjem Nadzornega sveta družbe. Vlada RS poslancu še pojasnjuje, da so člani nadzornih svetov po zakonu neodvisni pri svojem delovanju v okviru svojih pristojnosti, vendar jim s tem pri izvrševanju pristojnosti ni prepovedano pridobivanje strokovnih mnenj, stališč pooblaščenih ustanov ali najeti zunanjo strokovno pomoč glede izvedbe enkratnih nalog, ki zahtevajo specialistična znanja. Nadzorni svet organa družbe ima z zakoni in Aktom o ustanovitvi natančno določene pristojnosti, v primeru SiDG pa tudi natančneje določen način korporativnega upravljanja, saj so organi družbe SiDG dolžni upoštevati določila Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. 

Poslanec Bojan Podkrajšek je Vlado RS vprašal:

1.Zakaj skupščina družbe SiDG ne ukrepa zaradi neizpolnjevanja sklepov s strani s strani organov vodenja in nadzora?

2.Kako bo ukrepala skupščina družbe proti nadzornemu svetu SiDG zaradi ignoriranja oziroma neudeležbe na sejah Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano?

3.Ali se je Skupščina družbe opredelila do nesprejemljivih praks korporativnega upravljanja, ki se izvajajo v družbi SiDG?

4.Kako bo skupščina SiDG uveljavila dobro korporativno prakso, glede na to, da ravno skupščina imenuje Nadzorni svet?

Vlada odgovarja, da sama v vlogi Skupščine redno nadzira izvajanje skupščinskih sklepov, tako z vidika časovnih rokov, kot ustreznosti vsebine. V sklopu navedenega so predmet nadzornih aktivnosti tako dejstva, ki izhajajo iz dokumentacije družbe SiDG, kot tudi vse druge javno dostopne informacije, vključno z razpravami v javnosti. V okviru navedenega do sedaj niso bila zaznana odstopanja v delovanju družbe in njenih organov vodenja in nadzora, ki bi zahtevali izredne ukrepe. 

 

Nadalje Vlada odgovarja, da v okviru svojih pristojnosti v vlogi skupščine nima možnosti diktirati drugačnega načina delovanja nadzornega sveta, kot je za pristojnosti Nadzornega sveta (in izborni postopki v zvezi z izborom in imenovanjem poslovodstva spadajo med izključne pristojnosti nadzornih svetov družb) določen v zakonodaji in obstoječem Kodeksu korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. 

 

Vlada RS se v vlogi skupščine, v okviru svojih pristojnosti in v sklopu argumentiranih razprav in obstoju dokazov o obstoju praks, redno opredeljuje do navedb v zvezi s praksami korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. 

 

Pri zadnjem vprašanju Vlada RS poslancu pojasnjuje, da ima Vlada RS v vlogi skupščine z zakoni predpisane vzvode za uveljavitev dobrih korporativnih praks. V sklopu navedenega lahko skupščina sprejema sklepe, ki nalagajo poslovodstvu in/ali nadzornemu svetu izvedbo dodatnih nadzornih aktivnosti, uveljavitev konkretnih ukrepov in spoštovanje smernic Vlade. Člani poslovodstev in Nadzornih svetov družb so odgovorni za izvrševanje sklepov skupščine in so v primeru nezakonitosti ali poslovnih oškodovanj, ki bi nastali zaradi nespoštovanja le teh kazensko in odškodninsko odgovorni.

 

Vlada RS v vlogi skupščine družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. nalaga družbi Slovenski državni gozdovi, d. o. o., da v roku 30 dni pridobi mnenje neodvisnega strokovnjaka o pravno - formalni pravilnosti postopka imenovanja poslovodstva in to mnenje predloži skupščini družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o.

 

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je julija na svoji seji, ob obravnavi točke dnevnega reda "Vpliv imenovanja novega vodstva SiDG na poslovno in finančno poslovanje podjetja" sprejel sklep s katerim poziva Vlado RS, da v vlogi Skupščine SiDG preveri pravno- formalno pravilnost postopka imenovanja poslovodstva in v primeru ugotovljenih nepravilnosti razreši poslovodstvo, imenuje začasno poslovodstvo in ponovi kadrovski postopek.

 

Skupščina družbe SiDG se bo lahko izrekla o pravno formalni pravilnosti postopka šele po pridobitvi mnenja neodvisnega strokovnjaka. Vlada RS v vlogi skupščine družbe SiDG zato nalaga družbi SiDG, da v roku 30 dni pridobi mnenje neodvisnega strokovnjaka o pravno - formalni pravilnosti postopka imenovanja poslovodstva, in da to mnenje predloži skupščini družbe SiDG.

 

Vlada RS se je seznanila z revidiranim letnim poročilom družbe SiDG in konsolidiranim letnim poročilom skupine SiDG skupaj z izjavo o upravljanju družbe in poročilom neodvisnega revizorja ter poročilom nadzornega sveta o preveritvi revidiranega letnega poročila družbe in skupine za poslovno leto 2016.

 

Bilančni dobiček na dan 31. 12. 2016 znaša 5.146.288,30 € in predstavlja čisti poslovni izid poslovnega leta 2016 družbe SiDG v višini 5.417.145,58 € zmanjšan za zakonske rezerve v višini 270.857,28 €, kar predstavlja 5 % zneska čistega dobička.

 

Bilančni dobiček se razporedi tako, da se polovica bilančnega dobička v višini 2.573.144,15 € nameni za izplačilo družbeniku, polovica v višini 2.573.144,15 € se razporedi v druge rezerve iz dobička.

 

Vlada RS je podelila nadzornemu svetu in poslovodstvu družbe SiDG razrešnico za leto 2016 in se seznanila s prejemki poslovodstva družbe in članov nadzornega sveta, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v poslovnem letu 2016.

 

Vlada s pogodbo o brezplačnem prenosu naslednjih zemljišč: parc. št. 235, k.o. 706 - Orehova vas (ID 1291887) do 1/1, parc. št. 86, k.o. 706 - Orehova vas (ID 16405) do 1/1, parc. št. 300/1, k.o. 705 - Slivnica (ID 5259146) do 1/1, parc. št. 299/5, k.o. 705 - Slivnica (ID 2804268) do 1/1, parc. št. 176/1, k.o. 705 - Slivnica (ID 2709608) do 1/1, parc. št. 176/2, k.o. 705 - Slivnica (ID 5005978) do 8096/15462, parc. št. 179/2, k.o. 705 – Slivnica (ID 3959000) do 1/1, parc. št. 175, k.o. 705 - Slivnica (ID 305780) do 2145/5683, parc. št. 300/14, k.o. 705 - Slivnica (ID 725437) do 1/1 in parc. št. 180, k.o. 705 - Slivnica (ID 4503752) do 529/6294, le - te brezplačno prenese v last Občine Hoče - Slivnica.

 

Občina Hoče - Slivnica pridobiva nepremičnine potrebne za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče - Slivnica v skladu z Zakonom o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče - Slivnica. Za izvedbo strateške investicije so potrebna tudi omenjena zemljišča v lasti RS in v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

 

Vlada RS je v vlogi skupščine sprejela Strateški načrt poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., (SiDG) za obdobje 2017-2026, s temelji poslovne politike za obdobje 2017-2021.

 

Vlada RS je v vlogi skupščine sprejela Strateški načrt, v katerem je za realizacijo celotnih investicijskih aktivnosti v obdobju 2017-2021 namenjenih 33.181.000,00 €.

 

Ključne vsebine Strateškega načrta poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., za obdobje 2017-2026, s temelji poslovne politike za obdobje 2017-2021 so:

 

Oblikovanje ustreznega modela gospodarjenja z državnim gozdovi: v strategiji je  predvideno oblikovanje poslovnih procesov, ki bodo omogočali učinkovito gospodarjenje z državnimi gozdovi. Poleg oblikovanja vseh poslovnih procesov se načrtuje tudi zagotovitev lastnih kapacitet v višini 20 % vseh potreb na področju gozdne proizvodnje in transporta lesa. Izvajanje del v gozdovih v lasti RS z lastno delovno silo in opremo bo družbi omogočilo pregled nad stroški dela in lažjo oceno cen teh storitev na trgu ter možnost za izvedbo raziskav na področju gozdne proizvodnje. SiDG želi v čim večji meri digitalizirati poslovanje, kar naj bi pomenilo tudi določen napredek na samem področju poslovanja v gozdarstvu. 

Spodbujanje gozdno lesnih verig: poleg oblikovanja ustreznega modela prodaje gozdno lesnih sortimentov, ki predvideva spremembo Pravil družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov, so v strategiji predvideni tudi ukrepi, ki poleg vzpostavitve gozdno lesnih centrov, obsegajo - tudi možnosti iskanje rešitev za predelavo lesa slabše kakovosti. V načrtu je določeno, da se vzpostavijo najmanj štirje centri za zbiranje in predelavo lesa, in sicer na območju Kočevja, Maribora, Postojne in Otiškega vrha, ki bodo regijski iniciatorji razvoja gozdno-lesne verige in celovite izrabe lesa.

Povečanje gozdnih površin v lasti RS: SiDG je v strategiji predvidel aktivno vlogo v razpolaganju državnih gozdov. Površino državnih gozdov bodo povečevali, urejali solastniške deleže ter zaokroževali posest državnih  gozdov.

Podpora izobraževanju in znanstveno-raziskovalnem delu: v družbi nameravajo izvajati ukrepe, ki bodo preko raziskav vodili k večji in boljši predelavi lesa v Sloveniji in razvoju tako gozdarske, kot tudi lesnopredelovalne stroke. 

Razvoj ostalih dejavnosti: SiDG z državnimi gozdovi gospodari celostno, zato je v strateškem načrtu predvideno tudi gospodarjenje z ekosistemskimi storitvami gozda oziroma ostalimi dobrinami gozda. Z razvojem ostalih  nelesnih gospodarskih dejavnosti  se bodo tako razvijale tudi socialne in  ekološke funkcije gozdov. 

 

*   *   *