Skoči na vsebino

NOVICA

Državna sekretarka Strniša na posvetu o soji in konoplji

Ljubljana, 7. 9. 2017 – Državna sekretarka mag. Tanja Strniša se je udeležila posveta »Sojino in konopljino dopoldne« v organizaciji oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je, da bi povečali samooskrbo s sojo in razširili pridelovanje industrijske konoplje, hkrati pa z njunim umeščanjem v kolobar ter izboljšali trajnostni vidik kmetijske pridelave, odobrilo dva triletna ciljna raziskovalna projekta (CRP) in sicer leta 2014 CRP »Soja« in leta 2016 CRP »Pridelava industrijske konoplje v Sloveniji, s financiranjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javne agencije za raziskovalno dejavnost. Povzetka in uporabna vrednost za prakso obeh projektov sta bila danes predstavljena na posvetu Sojino in konopljino dopoldne.


Državna sekretarka je v svojem nagovoru zbranim izpostavila pomembnost izvajanja obeh CRP-ov za povečanje samooskrbe s sojo kot pomembne beljakovinske krme in spodbujanja pridelave industrijske konoplje. 

Rezultati poskusov s pridelavo soje so pokazali, da je povprečen pridelek okoli tri tone na hektar pri nas primerljiv z drugimi evropskimi pridelovalkami, zato mnenje, da soja pri nas ne uspeva ali da je ne znamo pridelovati,  več ne vzrdži. Tudi izračuni gospodarnosti pridelave so pokazali, da je soja konkurenčna drugim poljščinam. Evropa za beljakovinsko krmo uvaža velik delež gensko spremenjenih sojinih tropin predvsem iz Južne Amerike. Evropska živinoreja je od teh virov beljakovin zelo odvisna. Stopnja samooskrbe držav članic EU je pri sojinih tropinah samo 2 %. Uvožene sojine tropine predstavljajo 63 % vseh beljakovinskih virov, ki jih potrebuje evropska industrija krme. Zaradi zmanjševanja odvisnosti od uvoženih beljakovinskih virov moramo razmišljati o uvedbi bolj trajnostno naravnanih praks oziroma rešitev, pri čemer ima vzpodbujanje gojenja soje pomembno mesto. Upoštevati je treba dejstvu, tako državna sekretarka, da so potrošniki vedno bolj ozaveščeni, zato še dodatne priložnosti ponuja trženje s pomočjo shem višje kakovosti in označevanja proizvodov, proizvedenih brez gensko spremenjene krme.


Državna sekretarka je izrazila pričakovanje, de bodo rezultati CRP- Pridelava konoplje prispevali k rešitvam nekaterih izzivov pri pridelavi in predelavi industrijske konoplje. Potencial, ki ga ima konoplja kot poljščina, je v Sloveniji po njenih besedah še slabo izkoriščen. Praktično vsa konoplja, ki se prideluje pri nas, se prideluje za pridobivanje olja. V manjšem obsegu pa se konoplja predeluje tudi v moko, proteinske dodatke, kozmetiko, z uporabo konoplje za vlakna pa se ukvarja le nekaj posameznikov.