Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

154. seja Vlade RS

Ljubljana, 26. 10. 2017 - Vlada RS je na današnji seji obravnavala devet točk iz delovnega področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med drugimi je sprejela tudi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih in tri uredbe.

Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih (zakon). Spremembe zakona uvajajo možnost, da se sredstva, zbrana iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, lahko namenijo za gradnjo, sanacijo in posodobitev vodnih zadrževalnikov, ki so v lasti države in so vsaj v deležu uporabljajo za namakanje kmetijskih zemljišč. Predlog zakona tudi poenostavlja prenos lastnine državnih namakalnih sistemov na lokalne skupnosti ter spreminja obdobje prehoda na nov način zaračunavanja sredstev za upravljanje in vzdrževanje državnih in lokalnih namakalnih sistemov. Predlog zakona tako predstavlja enega od pomembnih ukrepov v okviru prizadevanj Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se izboljša namakalno infrastrukturo v Sloveniji. S tem pa želi tudi bolje prilagoditi slovensko kmetijstvo na spreminjajoče podnebne spremembe, ki se v zadnjih letih kažejo tudi v vse pogostejših sušnih obdobjih. 

 

Spremembe in dopolnitve zakona ne vsebuje novih sistemskih rešitev, ampak gre za popravek in nadgradnjo obstoječih rešitev, torej za manj zahtevne spremembe zakona. 

 

Novela zakona omogoča, da se sredstva, zbrana iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, lahko namenijo tudi za gradnjo, sanacijo in posodobitve vodnih zadrževalnikov. Ti morajo biti v lasti države in vsaj v deležu namenjeni namakanju kmetijskih zemljišč. Poleg tega se sredstva, zbrana iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, lahko namenijo le do deleža, do katerega je prostornina vodnega zadrževalnika namenjena namakanju kmetijskih zemljišč.

 

Po trenutno veljavnem zakonu se sredstva, zbrana iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, namreč lahko koristijo za pripravo strokovnih podlag za določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč in izvedbo ukrepov kmetijske zemljiške politike. Ti ukrepi so odpravljanje zaraščenosti in izvedba agrarnih operacij, poleg tega se sredstva lahko namenijo tudi za nakup kmetijskih zemljišč, ki ga izvaja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

 

Novela zakona širi tudi nabor strokovnih nalog, ki se lahko financirajo iz sredstev, zbranih iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Novela možnost širi na vse strokovne podlage s področja kmetijske zemljiške politike ter varstva kmetijskih zemljišč. Dosedanja ureditev omogoča le pripravo strokovnih nalog za določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč. 

 

Drugi del predloga zakona je namenjen poenostavitvi prenosa lastnine državnih namakalnih sistemov na lokalne skupnosti. Dosedanja ureditev je predvidevala podpis pogodbe o prenosu lastninske pravice, upravljanja in vzdrževanja namakalnega sistema z države na lokalne skupnosti, ki jo podpišejo MKGP, lokalne skupnosti ter vsi lastniki zemljišč, po katerih poteka namakalni razvod. V praksi se je to izkazalo za težko izvedljivo, zato novela zakona kot podpisnike pogodb določa le MKGP in lokalne skupnosti. Za lastnike zemljišč sprememba lastnine namakalnega razvoda ne pomeni nobene spremembe, tudi stroški namakanja se jim zaradi spremembe lastnine ne bodo spremenili. Poleg tega bodo vsi lastniki zemljišč na območju namakalnega sistema na krajevno običajen način obveščeni o spremembi lastnine namakalnega sistema.

 

Novela zakona spreminja tudi obdobje prehoda na nov način zaračunavanja sredstev za upravljanje in vzdrževanje državnih in lokalnih namakalnih sistemov. 

 

Z novelo zakona se za državne in lokalne namakalne sisteme, ki so bili zgrajeni pred letom 2002, predvideva prehod na novo ureditev zaračunavanja stroškov od leta 2031. Prehod na nov sistem zaračunavanja stroškov se skrajša v primeru tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki se financira iz javnih sredstev. V praksi je edini finančni vir za tehnološke posodobitve namakalnih sistemov Program razvoja podeželja RS 2014-2020. Ta tehnološko posodobitev pogojuje z izkazanim interesom lastnikov kmetijskih zemljišč, ki ležijo na območju namakalnega sistema, po tehnološki posodobitvi. Za državne in lokalne namakalne sisteme, ki so bili zgrajeni po letu 2002, se prehod na nov sistem zaračunavanja stroškov predvideva z letom 2021. 

 

Vlada RS je izdala Uredbo o načinu in obveznostih izvajanja javne službe kmetijskega svetovanja.

 

Od leta 2003 je kmetijsko svetovanje tudi del skupne kmetijske politike (SKP). V zadnjem obdobju je postalo obvezna zahteva pri izvajanju drugih ukrepov SKP, posebno programov razvoja podeželja. Javna služba kmetijskega svetovanja s temeljnim pristopom prispeva k boljši ozaveščenosti kmetov Evropske unije o učinku njihovega načina kmetovanja na okolje, varnost hrane ter zdravje in dobro počutje živali, skupaj z drugimi zunanjimi dejavniki in instrumenti, vključno z drugimi storitvami svetovanja in širjenja znanja. Javna služba kmetijskega svetovanja se izvaja v državah članicah v različnih oblikah in obsegu glede na pravni red posamezne države članice. 

 

Zadnje spremembe Zakona o kmetijstvu so določile novosti tudi na področju javnih služb.

 

Uredba o načinu in obveznostih izvajanja javne službe kmetijskega svetovanja podrobneje določa naloge javne službe kmetijskega svetovanja in način izvajanja javne službe, obseg storitev, usposabljanje, financiranje, dolžnosti izvajalca, vsebino pogodbe, programe dela javne službe in način poročanja izvajanja nalog.

 

Vlada RS je izdala Uredbo o javni službi nalog rastlinske genske banke.

 

Zadnje spremembe Zakona o kmetijstvu so določile novosti tudi na področju javnih služb. 

 

Uredba o javni službi nalog rastlinske genske banke določa naloge, način in območje izvajanja nalog javne službe, pogoje in obveznosti, ki jih mora izpolnjevati izvajalec javne službe, programe, način financiranja ter poročanje. 

 

Javna služba nalog rastlinske genske banke bo prispevala k doseganju nekaterih strateških ciljev iz Strategije za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki jo je Vlada RS sprejela v juniju 2014, in sicer preko bolj ciljanih nalog rastlinske genske banke z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti v kmetijstvu. 

 

Gre za naloge dolgoročnega ohranjanja rastlinskih genskih virov in zagotavljanje njihove trajnostne uporabe na strokoven, enovit in učinkovit način, ter učinkovitejšo koordinacijo in prenosom rezultatov nalog javne službe do Javne službe kmetijskega svetovanja, pridelovalcev, nevladnih organizacij in druge zainteresirane javnosti.

 

Vlada RS je izdala Uredbo o javnih službah strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin.

 

Uredba o javnih službah strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin določa naloge javne službe na področju poljedelstva, vrtnarstva, sadjarstva, vinogradništva in oljkarstva. Uredba določa tudi način in območje izvajanja nalog javne službe, pogoje in obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci javnih služb, programe, način financiranja in poročanje.

 

Javne službe strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji bodo prispevale k doseganju nekaterih strateških ciljev iz Strategije za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki jo je Vlada RS sprejela v juniju 2014, in sicer preko bolj ciljanih in nekaterih novih strokovnih nalog ter s koordiniranim in učinkovitejšim prenosom rezultatov nalog do Javne službe kmetijskega svetovanja, pridelovalcev in druge zainteresirane javnosti.  

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Luke Mesca v zvezi z uresničevanjem zavez proizvajalcev brezalkoholnih pijač o odgovornosti in možnosti uvedbe davka na sladke pijače.

 

Poslanec Državnega zbora RS Luka Mesec je zastavil vprašanja v zvezi z nadzorom nad uresničevanjem zavez proizvajalcev brezalkoholnih pijač v Sloveniji, kakšna je metodologija ocenjevanja danih zavez in neodvisna ocena uresničevanja danih zavez in za koliko se je poraba sladkih pijač in vnos sladkorja pri Slovencih zmanjšal v zadnjih dveh letih. 

Vlada RS na zastavljena vprašanja in trditve odgovarja naslednje.

 

Ob neuspelem poskusu uvedbe davka na brezalkoholne pijače z vsebnostjo dodanega sladkorja oziroma sladil v letu 2014 je Vlada zadolžila Ministrstvo za zdravje (MZ), da pripravi celovite ukrepe za zmanjševanje debelosti in kroničnih nalezljivih bolezni, kot sta sladkorna bolezen, srčno žilne bolezni in različne vrste raka. Tako je MZ koordiniralo pripravo Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 - Dober tek, Slovenija (nacionalni program), ki jo je leta 2015 potrdil Državni zbor. 

 

Nacionalni program opredeljuje deset prednostnih področij in eno izmed prednostnih področij je spodbujanje ponudbe zdravju koristnih živilskih izdelkov v sodelovanju z živilsko industrijo in trgovino (s spreminjanjem sestave živil z zniževanjem vsebnosti sladkorja, soli in maščob v živilih). Za izvajanje nacionalnega programa je Vlada sprejela akcijski načrt do leta 2018.

 

Večkratni poskus uvedbe davka na sladke pijače je pripomogel tudi k aktivnejši vključitvi slovenske živilsko-predelovalne industrije k sooblikovanju in udejanjanju nacionalnega programa in akcijskega načrta. Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (v nadaljnjem besedilu GZS) je tako prevzela usklajevalno vlogo znotraj svojih članov, kar je septembra 2015 vodilo k sprejetju dokumenta »Zaveza odgovornosti« s strani industrije pijač. Kot izhaja iz akcijskega načrta do leta 2018, so na področju izboljševanja sestave živil predvidene številne aktivnost. Tako poleg širitve zavez na druge živilske sektorje in izvajanje aktivnosti za izboljševanje sestave živil, tudi krepitev sodelovanja s celotnim trgovskim in turistično-gostinskim sektorjem. 

 

Na predlog podpisnikov zaveze je bil oblikovan Odbor za spremljanje implementacije zavez odgovornosti sektorja brezalkoholnih pijač, katerega funkcija je ne le spremljanje napredka aktivnosti sektorja brezalkoholnih pijač, ampak tudi obravnavanje predlaganih aktivnosti podpisnikov, preverjanje skladnosti aktivnosti z vsebino zavez odgovornosti in potrjevanje poročila o napredku. Odboru predseduje mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na MKGP, v njem pa sodelujejo tudi predstavniki Ministrstva za zdravje, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Zbornice kmetijskih in živilskih proizvodov pri GZS. Naloga odbora je spremljanje izvajanja Zavez odgovornosti, preverjanje skladnosti poslovnih praks s podpisanimi zavezami ter podajanje predlogov morebitnih dodatnih aktivnosti. 

 

GZS je člane odbora seznanila s prvim poročilom o stanju sektorja pijač v letu 2015, torej stanjem pred sprejetjem zavez. Novo poročilo za leto 2016 bo odboru predvidoma predstavljeno v jesenskem času. Člani odbora so bili tudi seznanjeni z metodologijo in postavljenimi kazalniki spremljanja vsake izmed petih zavez industrije pijač, in sicer: število oglasov na TV (na osnovi podatkov Mediane); število oglasov v tiskanih medijih, kinematografih, spletnih straneh (je ocenjeno na osnovi lastnih podatkov proizvajalcev); prav tako kazalniki vezani na energijsko vrednost izdelka in njeno informacijo na prednji strani embalaže, ter število športnih dogodkov oz. dogodkov, ki spodbujajo zdrav življenjski slog. Ocena uspešnosti zavez odgovornega obnašanja v šolah sloni na podatkih, ki so jih pridobil v sodelovanju s študenti Zdravstvene fakultete v Ljubljani.

 

Na novinarski konferenci decembra lani je bilo s strani Ministrstva za zdravje napovedano, da bo zagotovilo neodvisno spremljanje sestave živil, kar je širše in se ne nanaša zgolj na sektor industrije pijač. Pridobitev podatkov o živilih na tržišču je usmerjena na skupine živil, ki jih dnevno vključujemo v prehrano in zato pomembno prispevajo k dnevnemu vnosu sladkorja. Ta zadeva zlasti sladke pijače, mlečne izdelke in pekovsko pecivo. Ocena izboljšanja prehranske vrednosti posameznih skupin živil bo izdelana predvidoma jeseni leta 2019 in bo temeljila na metodologiji Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Podatek o vnosu sladkorja z vsakodnevno prehrano pri najmlajših prebivalcih, kot tudi odraslih prebivalcih Slovenije bo na voljo po zaključku nacionalne prehranske raziskave, predvidoma konec leta 2018.

 

Glede že obstoječih podatkov o porabi sladkih pijač raziskava, povezana z zdravjem in vedenjskim slogom prebivalcev Slovenije, ki se izvaja vsake štiri leta, kaže na spodbuden trend upadanja pitja sladkih pijač med odraslimi. Primerjava podatkov med letoma 2012 in 2016 kaže, da se je odstotek odraslih, ki sladke pijače uživa 1-3 krat tedensko iz 39,3% zmanjšal na 26,7%. 

 

Ugoden trend upadanja pitja sladkih pijač med mladostniki pa kaže tudi raziskava »Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki«. V letu 2010 je vsakodnevno sladke pijače uživalo 37,4% mladostnikov, štiri leta pozneje pa 24,3%.

 

Na porabo brezalkoholnih pijač v Sloveniji močno vpliva povečano zavedanje potrošnika glede vsebnosti sladkorja in s tem energijske vrednosti. Vzporedno s spreminjanjem sestave izdelkov bo zato potrebno veliko pozornosti posvetiti komunikaciji s potrošniki in izobraževanju glede pomena uravnoteženega energijskega vnosa in porabe.

 

Pričakuje se dolgoročni pozitivni vpliv samoregulative, ki jo predstavlja projekt Zaveza odgovornosti in ki že prerašča prvotni obseg. Do konca leta 2019 se pričakuje vključenost različnih malih in srednjih živilskopredelovalnih podjetij, ki bodo spodbujana, da razmišljajo o izboljšanju sestave svojih izdelkov, predvsem v tistih kategorijah, kjer je vsebnost določenih hranil (sladkor, maščobe, sol) nadpovprečno.

 

Uvedba davka na sladke pijače v Normativnem delovnem programu Vlade Republike Slovenije za leto 2017 ni predvidena, prav tako tudi ne za leto 2018. 

 

Zaradi vseh navedenih ukrepov in množice različnih aktivnosti, ki se izvajajo v okviru nacionalnega programa, novejši podatki o vnosu sladkorja, napovedani za leto 2018 ne bodo preprosto pripisljivi zgolj zavezam odgovornosti industrije pijač. Ocenjujemo, da zaveze predstavljajo le enega izmed dejavnikov z ugodnim vplivom na manjšo količino zaužitega sladkorja.  

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Franca Breznika v zvezi z ustanovitvijo borze ali veletržnice za kmetijske pridelke.

 

Poslanec Državnega zbora RS je na Vlado RS naslovil poslansko vprašanje v katerem izraža mnenje, da veliko slovenskih kmetov meni, da bi svoje izdelke lahko prodajali lažje in po višjih cenah, če bi imeli v Sloveniji borzo ali veletržnico kmetijskih izdelkov, kakršna je v mestu Padova v Italiji. Poslanec sprašuje, kakšno je mnenje vlade glede možnosti ustanovitve borze ali veletržnice kmetijskih izdelkov v Sloveniji? Ali bi bila vlada pripravljena finančno in vsebinsko podpreti tak projekt?

 

Vlada RS se zaveda šibkega pogajalskega položaja kmetijskih pridelovalcev v verigi oskrbe s hrano. Ključna dejavnika, ki poslabšujeta pogajalski položaj na strani ponudbe kmetijskih pridelkov sta na eni strani nepovezanost kmetijskih pridelovalcev za namene načrtovane pridelave in na drugi strani močno koncentrirana in globalizirana trgovina. Skupna kmetijska politika kot enega ključnih dejavnikov izboljšanja pogajalskega položaja kmetijskih pridelovalcev v verigi oskrbe s hrano izpostavlja združevanje pridelovalcev v t.i. organizacije proizvajalcev (OP), ki se nadalje lahko združujejo v združenja organizacij proizvajalcev (ZOP) ter medpanožne organizacije (MO). Skupna kmetijska politika spodbuja tudi njihovo mednarodno sodelovanje. 

 

Da bi omogočila tudi slovenskim pridelovalcem združevanje v evropsko primerljive OP, je Vlada RS v letu 2014 sprejela pravilnik, ki ureja priznavanje OP v sektorjih sadja in zelenjave, oljčnega olja in namiznih oljk ter hmelja in pravilnik, ki ureja priznavanje OP v sektorju mleka in mlečnih proizvodov. V letu 2016 je sprejela tudi pravilnik, ki ureja priznavanje OP v sektorju prašičjega mesa. V pripravi je pravilnik, ki bo urejal priznanje skupin proizvajalcev za skupno trženje, ki so skupaj z OP lahko sofinancirane v okviru Programa razvoja podeželja 2014 - 2020 (v PRP 2014 - 2020). V RS je bila v skladu z navedeno zakonodajo priznana samo ena OP v sektorju mleka in mlečnih proizvodov.

Kljub temu, da v RS še nimamo priznanih organizacij proizvajalcev, ne moremo govoriti o nepovezani kmetijski pridelavi, saj je večina t.i. tržnih pridelovalcev združenih v okviru kmetijskih zadrug, ki jih predstavlja Zadružna zveza Slovenije (ZZS). Prav tako interese kmetov zastopa Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Kot ključne subjekte, ki bi morali presoditi potrebo po ustanovitvi borze ali veletržnice kmetijskih pridelkov, Vlada RS vidi ZZS, KGZS in zadruge, ki bi lahko s poslovnim povezovanjem in sodelovanjem ter ciljem izboljšanja položaja slovenskega kmeta v verigi oskrbe s hrano realizirale tudi projekt borze ali veletržnice.

 

Če so kmetje, njihove zadruge in nevladne organizacije, ki jih predstavljajo, prepoznale potrebo po ustanovitvi borze ali veletržnice, lahko projekt realizirajo tudi s sofinanciranjem posameznih dejavnosti v okviru ukrepov Skupne kmetijske politike EU, predvsem v okviru Programa razvoja podeželja. Za izvedbo PRP 2014 - 2020 je za celotno programsko obdobje na razpolago 1,1 milijarde EUR.

 

Ukrepi PRP 2014 - 2020, katere bi lahko zainteresirani pridelovalci, ob upoštevanju vseh pogojev za upravičenost do sredstev, koristili pri realizaciji projekta borze ali veletržnice so:

Podukrep 4.2 Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov

Predmet podpore so naložbe v predelavo kmetijskih proizvodov, predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode ter naložbe v trženje kmetijskih proizvodov iz lastne primarne pridelave oziroma predelave. 

Ukrep 9 Ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev

Podpora iz tega ukrepa je namenjena pokritju stroškov ustanovitve in delovanja organizacije proizvajalcev, ali skupine proizvajalcev, če ima organizacija proizvajalcev ali skupina proizvajalcev pomemben tržni delež lastne proizvodnje. 

Podukrep 16.4 Podpora za horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske dejavnosti na lokalni ravni

Junija letos je bil objavljen prvi javni razpis za horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske dejavnosti na lokalni ravni, ki so povezane z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov. Podukrep je namenjen spodbujanju projektov sodelovanja kmetijskih proizvajalcev, predelovalcev, posrednikov, ki vršijo odkup in prodajo kmetijskih ali nekmetijskih proizvodov ter končnih potrošnikov v kratkih dobavnih verigah in na lokalnem trgu ter s tem povezanih promocijskih dejavnosti.

 

Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu sklepa Sveta o odpovedi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju. Vlada RS podpira predlog sklepa. Predlog sklepa Sveta slovenskega ribištva ne zadeva.

 

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju določa, da lahko vsaka od pogodbenic sporazum odpove v primeru resnih okoliščin, kot je nespoštovanje obvez, ki sta jih pogodbenici prevzeli v zvezi s preprečevanjem nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova (ribolov IUU). 

 

Ker Komori niso izpolnili svojih dolžnosti, ki so jim z mednarodnim pravom naložene kot državi zastave, pristanišča, obalni državi ali državi trga, ter niso sprejeli ukrepov za preprečevanje ribolova IUU, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, so bili opredeljeni kot nesodelujoča tretja država. 

Vlada RS je sprejela Spremembe in dopolnitve Pravil družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov.

 

S Spremembami in dopolnitvami Pravil družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov se določa, da v primeru sklepanja dolgoročne prodajne pogodbe s kupcem, ki je novo podjetje za obdelavo in predelavo GLS, ki se mu lahko prizna največ do 35 % njegovih potreb GLS po posameznih drevesnih vrstah za namen lastne proizvodnje, ni potrebno oblikovati javnega razpisa pod dodatnim pogojem, da ta kupec doseže načrtovani nivo proizvodnje v naslednjih petih koledarskih letih. Na ta način se dodatno spodbuja nove naložbe v lesno predelovalno industrijo in oblikovanje novih centrov za zbiranje in predelavo lesa.

 

Da bi omogočili, da manjši proizvajalci lahko sodelujejo na javnih razpisih in da se tem manjšim proizvajalcem zagotovi potrebne količine v okviru posamezne vrste GLS se Pravila dopolnjujejo z določbo, da se tem kupcem prizna celotna količina v okviru posamezne vrste GLS za katero so kandidirali na javnem razpisu, oziroma količina, ki je enaka obsegu njihove proizvodnje. 

 

Ker v posameznih GGO lahko pride do situacije, da posameznih količin GLS ne bo mogoče prodati, v bližnjih GGO pa bo povpraševanje večje od ponudbe se dodaja določba po kateri se te količine GLS prodajo kupcem v ostalih GGO po kriteriju najkrajše razdalje do centroida GGO v katerem je izkazano presežno povpraševanje po GLS.

 

Vlada RS je za sklepanje dolgoročnih pogodb za prodajo gozdno lesnih sortimentov določila, da se uporabljajo enotne cene po gozdno lesnih sortimentih, na podlagi podatkov za referenčne sortimente Statističnega urada Republike Avstrije s prilagoditvami, ki upoštevajo višino povprečnega stroška prevoza gozdno lesnih sortimentov od gozdne ceste do meje z Republiko Avstrijo in drugačne metode merjenja gozdno lesnih sortimentov, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, pri čemer prilagoditev ne sme presegati 20 % enotne cene.

 

Vlada RS je v vlogi skupščine družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., (SiDG) sprejela Pravila družbe SiDG o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov (GLS). V njih je med drugim določena politika prodaje gozdno lesnih sortimentov.

 

Zaradi specifičnosti metodologije zbiranja in objavljanja podatkov o odkupu na SURS je bil podan predlog, da se tudi na ravni Slovenije začne z zbiranjem odkupnih cen za definirane referenčne GLS (na primer: kakovost B za hlode iglavcev), s čimer bi bilo z letom, ko bo sistem zbiranja cen po referenčnih GLS začel delovati, možno uporabiti ta nov vir podatkov kot referenčni vir.

 

Proizvodnja hlodovine iglavcev je bila v letu 2016 v Sloveniji 2,7 milijona m3, izvoz pa je bil 1,8 milijona m3. Predelava hlodovine iglavcev je razpršena, na letnem nivoju podjetja razžagajo cca 900.000 m3 hlodovine iglavcev. Večjih žag, ki bi dejansko predelale 100.000 m3 in več hlodovine/letno, v tem trenutku ni.

 

Avstrija je četrta proizvajalka žaganega lesa iglavcev v Evropi z letno proizvodnjo 9 milijonov m3 žaganega lesa, za kar je lani predela 15,3 milijonov m3 hlodovine iglavcev. Dodatno je Avstrija drugi največji uvoznik hlodovine iglavcev na Svetu (tretja je Nemčija) in največji uvoznik v Evropi (uvoz 6 milijonov m3 hlodovine iglavcev v letu 2016). Največji izvozniki hlodovine iglavcev v Avstrijo so Češka republika, Nemčija in Slovenija (lani 1,3 milijona m3).

 

Pri izračunu povprečne razdalje prevoza lesa iz gozdov v lasti RS do meje z Avstrijo se upošteva količine poseka lesa za leto 2016 in za leto 2013. Podatek o ceni prevoza je pridobljen iz spremljanja cen gozdarskih storitev, ki ga izvaja Gozdarski inštitut Slovenije. Na podlagi izračunov, ki temeljijo na določitvi povprečne razdalje prevoza gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije do meje z Republiko Avstrijo in povprečnih tržnih cenah storitev prevoza gozdno lesnih sortimentov, je povprečna vrednost prevoza lesa 11 EUR/m3. S predlagano korekcijo bo imel les v primeru, da želi avstrijsko lesno-predelovalno podjetje  kupiti les v Sloveniji, enako ceno, kot če bi ga isto podjetje kupilo v Avstriji. 

 

Dodatno se bo izvedla prilagoditev cen po posameznih GLS zaradi v Sloveniji drugačnih metod merjenja GLS. Skupna prilagoditev ne sme presegati 20 % enotne cene.

 

Vlada RS se je v vlogi skupščine družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., seznanila z mnenjem neodvisnega strokovnjaka o pravno - formalni pravilnosti postopka imenovanja poslovodstva v katerem le ta na podlagi dokumentacije ugotavlja, da je bilo imenovanje obeh članov poslovodstva družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. opravljeno pravno formalno pravilno. Vlada RS na podlagi mnenja neodvisnega strokovnjaka o pravno formalni pravilnosti postopka imenovanja poslovodstva ugotavlja, da je bilo imenovanje obeh članov poslovodstva družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. opravljeno pravno formalno pravilno.

 

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Vlado RS pozval, da v vlogi Skupščine SiDG preveri pravno- formalno pravilnost postopka imenovanja poslovodstva in v primeru ugotovljenih nepravilnosti razreši poslovodstvo, imenuje začasno poslovodstvo in ponovi kadrovski postopek. Vlada RS je v vlogi skupščine družbe SiDG naložila družbi SiDG, da v 30 dneh pridobi mnenje neodvisnega strokovnjaka.

 

Družba SiDG je skupščini družbe predložila Pravno mnenje glede pravno formalne pravilnosti postopka imenovanja poslovodstva družbe SiDG, ki ga je pripravil odvetnik Gregor Zupančič iz odvetniške pisarne Zupančič & Mauhler iz Ljubljane. V pravnem mnenju odvetnik Gregor Zupančič na podlagi dokumentacije ugotavlja, da je bilo imenovanje obeh članov poslovodstva družbe SiDG opravljeno pravno formalno pravilno, v skladu z vso zakonodajo.

*  *  *