Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

161. seja Vlade Republike Slovenije

Ljubljana, 21. 12. 2017 - Vlada je na današnji seji obravnavala in sprejela štirinajst točk z delovnega področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o veterinarstvu ter ga pošilja v obravnavo Državnemu zboru RS po skrajšanem postopku. 

 

Veterinarstvo je področje, ki se nenehno dopolnjuje in spreminja, predvsem zaradi vedno novih načinov nadzora in sistemov nadzorovanja pridelave živil živalskega izvora. Prav tako je veterinarstvo področje, ki je v zakonodaji Evropske unije izredno natančno urejeno. Zakonodaja, ki ureja področje veterinarstva, je tudi v Republiki Sloveniji izredno obsežna in kompleksna, hkrati pa podvržena nujnim spremembam, če želimo, da je področje zaščite potrošnika in varovanja zdravja ter dobrobiti živali primerljivo in učinkovito urejeno. 

 

Osnovni cilj predlagane spremembe je kot veterinarsko dejavnost v mrežo javne veterinarske službe vključiti tudi skrb za dobrobit živali. Dobrobit živali je področje v veterinarstvu, ki se intenzivno razvija. Slovenija je od vstopa v EU sprejela številne predpise s področja dobrobiti živali. Predlagana sprememba opredeljuje dejavnost skrbi za dobrobit živali kot veterinarsko dejavnost, ki je vključena v mrežo javne veterinarske službe, ter določa, da se dejavnost zaščite živali pred mučenjem in skrbi za dobrobit živali vključi med veterinarske dejavnosti, ki se opravljajo kot javna veterinarska služba, ki vključuje znanstvena in strokovna izhodišča v zvezi z dobrobitjo živali, pripravo ter izvedbo ocen tveganja s tega področja. 

 

V veljavni ureditvi je dodelitev koncesij na področju veterinarstva za opravljanje javne veterinarske službe že natančno urejena, glede prenehanja koncesije (prenehanje pogodbe ali odvzem zaradi nepravilnosti) pa je treba dodatno določiti način odvzema koncesije. Predlagana sprememba določa začasni odvzem koncesije na podlagi odločbe o odvzemu koncesije. Trajni odvzem je predviden za primere ponavljajočih se kršitev. Dodana je tudi določba, da pritožba zoper odločbo o odvzemu koncesije ne zadrži izvršitve, predvsem z namenom preprečiti ponavljanje in nastanek okoliščin, kjer se kršitve lahko ponovijo. 

 

Združevanje vseh veterinarjev v enotno veterinarsko zbornico je utrdilo veterinarsko stroko, vendar pa je od pravne ureditve nalog, ki jih opravlja Veterinarska zbornica Slovenije, minilo že veliko let, zato se je izkazala potreba po dopolnitvi nalog. Za področje dejavnosti veterinarstvo se je izkazalo, da je potrebno urediti specifične okoliščine, ker gre za izvajanje javne službe, ki obsega delo v posebnih pogojih dela, zlasti ob izbruhu bolezni živali. S spremembo predpisa se Veterinarski zbornici določa naloga sklepanja kolektivnih pogodb za dejavnost veterinarstva v imenu zasebnih delodajalcev.

 

V pravnosistemskem smislu predlog zakona v ničemer ne spreminja temeljnih načel in ciljev ter uveljavljenih rešitev obstoječega zakona, zato se predlaga sprejem po skrajšanem postopku.

 

 

** *

 

 

Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o veterinarskih merilih skladnosti.


V zadnjih 12 letih od uveljavitve Zakona o veterinarskih merilih skladnosti se je epizootiološka situacija tako v Sloveniji kot v EU in sosednjih regijah močno spremenila. V našem prostoru se tako pojavljajo nove posebno nevarne bolezni živali, ki predstavljajo vedno večje tveganje, tako za zdravje živali kot tudi za zdravje ljudi. Zaradi pojavljanja in širjenja omenjenih bolezni v naši bližini je nujno potreben sistem, ki omogoča hitro in učinkovito ukrepanje za preprečevanje vnosa in širjenja bolezni ter s tem nastanka gospodarske škode. Tako nov predlog zakona daje pravno podlago generalnemu direktorju UVHVVR za hitro ukrepanje v nujnih primerih. S tem bo omogočeno hitro odločanje in uvedba vseh potrebnih ukrepov ob izbruhu ali grožnji nekaterih bolezni ali izrednih dogodkov na ozemlju Republike Slovenije.

 

Analize za potrebe uradnega veterinarskega nadzora se lahko izvajajo le v imenovanih laboratorijih, ki pridobijo koncesijo z odločbo generalnega direktorja UVHVVR. V trenutnem zakonu ni nikjer določeno, v katerih primerih pride do preklica imenovanja. Predlog zakona podrobneje ureja preklic imenovanja, razloge za preklic in način imenovanja drugega laboratorija v primeru neizpolnjevanja pogojev oziroma ugotovljenih nepravilnosti ali kršitev. 

 

V skladu z veljavno ureditvijo je določen način ravnanja z živalmi oziroma živalskimi proizvodi v primeru, ko je ugotovljena prisotnost  prepovedanih oziroma nedovoljenih substanc v polovici ali več uradnih vzorcev. V tem primeru ima imetnik živali možnost, da se odloči ali bo na svoje stroške zahteval pregled ali usmrtitev vseh živali na gospodarstvu. V predlogu je natančneje razdelan postopek ravnanja, kadar je ugotovljena prisotnost prepovedanih oziroma nedovoljenih substanc tudi v manj kot polovici uradnih vzorcev, kar v veljavni ureditvi ni bilo določeno. S spremembo je na stroške imetnika živali odrejena usmrtitev vseh živali bodisi izvedba preiskav pri vseh živalih, glede česar se odloči imetnik živali, ki plača stroške, potem ko je bila z uradnim vzorcem ugotovljena prisotnost prepovedanih oziroma nedovoljenih substanc. 

 

 

** *

 

 

Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZŽ).

 

V predlogu gre za manjše uskladitve nacionalne zakonodaje z Direktivo 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene, s katerimi želimo doseči večjo jasnost in transparentnost določb, ki urejajo področje uporabe živali v znanstvene namene. 

 

Predlog dodatno ureja področje skrbi za zapuščene živali. Eden izmed ključnih načinov zmanjševanja števila zapuščenih žival je uveljavljanje odgovornega lastništva hišnih živali. Označevanje hišnih živali je eden izmed osnovnih korakov k odgovornemu lastništvu živali, zato predlog spremembe vpeljuje označevanje mačk z mikročipi in uvaja označevanje pasjih mladičev, ki se skotijo v Republiki Sloveniji, že v leglu. Slednja določba je namenjena tudi omejevanju preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi. Pri tem je mogoče takoj preveriti upoštevanje že obstoječih določb zakona glede preobremenjevanja psic in preprodaje psov. 

 

Ker se je v zadnjih desetih letih stanje na področju zapuščenih psov izboljšalo, prav tako je v javnem interesu dvig standardov na področju dobrobiti hišnih živali in ker v zadnji treh letih zavetišča niso poročala o težavah zaradi prenaseljenosti, se spreminja določba glede usmrtitve zdravih živali v zavetiščih. Veljavna ureditev namreč dopušča usmrtitev zdrave zapuščene živali po preteku 30 dni od namestitve v zavetišče, če živali ni bilo mogoče oddati novemu lastniku, predlog pa določa, da usmrtitev zdravih živali ni več mogoča in prav tako natančneje določa nosilce stroškov za oskrbo zapuščenih živali. 

 

S predlogom se natančneje ureja področje postopkov v zvezi z nevarnimi psi. Predlog jasneje določa, da se za psa, ki je nevaren, izda odločba v upravnem postopku. Z odločbo uradni veterinar oziroma druga uradna oseba uprave s pooblastili za odločanje v upravnem postopku ugotovi, da je pes nevaren in to dejstvo vpiše v centralni register psov. Hkrati predlog določa tudi, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve, s čimer se zagotovi takojšnja izvršljivost odločbe. Namen slednje je preprečiti ponovni ugriz oziroma napadalnost psa ter tako zagotoviti varovanje ljudi pred povzročitvijo nevarnosti poškodb ali celo smrti.

 

 

** *

 

 

Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR) ter ga pošlje Državnemu zboru RS v obravnavo po skrajšanem postopku.

 

S predlaganim zakonom se na jasnejši in enakopravnejši način določajo obveznosti dobaviteljev, ki se v Sloveniji ukvarjajo s pridelavo, pripravo za trženje oziroma trženjem semenskega materiala kmetijskih rastlin. Določbe o prekrških se spreminjajo zaradi enakopravnejše obravnave dobaviteljev in zaradi boljše usklajenosti z zakonom, ki ureja prekrške. Črtajo se tudi sklici na drugo veljavno zakonodajo, na primer na zakon, ki ureja inšpekcijski postopek, in na zakon, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin. S tem se odpravljajo nejasnosti, ki so se pojavljale pri izvajanju ZSMKR kot posledica teh sklicev.

S predlaganimi spremembami:

-se ZSMKR bolje prilagaja razmeram, v katerih opravljajo dobavitelji svoje dejavnosti; dobavitelji bodo bolj enakopravno obravnavani (glede na njihovo vlogo v dobavni verigi) 

-bo omogočeno lažje, bolj usklajeno, sistematično in učinkovito izvajanje uradnega nadzora v celotni dobavni verigi od pridelavo do končnega potrošnika;

-bo dosežena boljša uskladitev tega zakona z drugimi veljavnimi predpisi (zakon o zdravstvenem varstvu rastlin, zakon o prekrških).

 

To bo doseženo na naslednji način:

1)Dobavitelji, ki v dobavni verigi z namenom nadaljnje prodaje (na debelo) nabavljajo semenski material, ki ga je prvič dal na trg drug dobavitelj (distributerji), se bodo morali po novem vpisati v register dobaviteljev. Ocenjeno je, da se bo v register dobaviteljev pri URSVHVVR v 6 mesecih po sprejetju zakona vpisalo cca. 50 distributerjev, ki se ukvarjajo izključno z nabavo in nadaljnjo prodajo semenskega materiala (poleg cca. 750 dobaviteljev, ki so že vpisani v register dobaviteljev).

2)Obveznosti dobaviteljev se jasno določijo glede na njihovo vlogo v dobavni verigi. Obveznosti distributerjev so sorazmerno manjše od tistih, ki jih novela ZSMKR nalaga dobaviteljem, ki opravljajo vse dejavnosti dobavitelja, od pridelave do trženja semenskega materiala. Distributerji bodo morali zagotavljati sledljivost semenskega materiala in preverjati skladnost s predpisanimi zahtevami na podlagi etiket in drugih dokazil, s katerimi je označen semenski material. Ta obveznost bo veljala za vse distributerje, ne glede na to, v kateri državi EU je bil semenski material prvič dan na trg. 

3)Z novelo ZSMKR se znižujejo najnižje predpisane globe za obstoječe prekrške. Inšpektor pa bo lahko za ponavljajoče se iste kršitve po novem v hitrem postopku izrekel globo v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe. Dodajo pa se globe za distributerje v primeru neizpolnjevanja obveznosti, ki so jim po novem naložene.

4)Z novelo ZSMKR se odpravljajo nejasnosti, ki so se pojavljale pri izvajanju ZSMKR kot posledica sklicev na drugo veljavno zakonodajo, npr. na zakon, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, in na zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor. Zato se ti sklici črtajo. 

 

 

** *

 

Vlada RS je sprejela Uredbo o načinu izvedbe in financiranja pravne pomoči ribičem.

 

Pravna podlaga uredbe je Zakon o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške. Namen uredbe je opredelitev načina izvedbe in financiranja pravne pomoči ribičem. Fizičnim in pravnim osebam, ki so državljani Republike Slovenije ali imajo sedež v Republiki Sloveniji in so imetniki dovoljenja za gospodarski ribolov, zoper katere je pred organi Republike Hrvaške uveden prekrškovni ali kazenski postopek, kljub opravljanju te dejavnosti v skladu z razsodbo, nudi Republika Slovenija pravno pomoč. Stroške, ki nastanejo v zvezi s pravno pomočjo in s temi postopki, krije Republika Slovenija. Vsebina uredba se nanaša tudi na stroške, ki bi nastali pri uveljavljanju izrednih pravnih sredstev pred organi Republike Hrvaške ali pristojnimi mednarodnimi institucijami.

 

Pogoji, ki jih mora izpolniti fizična ali pravna oseba, da je upravičenec po tej uredbi, so:

- državljan Republike Slovenije ali sedež v Republiki Sloveniji;

- je imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov;

- opravlja dejavnost gospodarskega ribolova;

- dogodek na območju Republike Slovenije.

 

Do pravne pomoči v skladu z uredbo so upravičene fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe v času nastanka dogodka, ki ima za posledico prekrškovni ali kazenski postopek pred organi Republike Hrvaške – torej tudi v primeru, da kasneje ta fizična ali pravna oseba iz kakršnega koli razloga ne bo več imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov.

 

Upravičenci se morajo v prekrškovnih ali kazenskih postopkih obrniti na izvajalce pravne pomoči, ki jih za to pooblasti ministrstvo, pristojno za ribištvo. Stroške postopkov krije Republika Slovenija, podrobnejši postopek pa se opredeli s pogodbo. 

 

** *

 

Vlada RS je izdala Uredbo o izvajanju uredbe (EU) o skupni ribiški politiki v zvezi z dostopom do voda.

 

Z uredbo se določajo izvedbena pravila za izvajanje Uredbe 1380/2013/EU v zvezi z obojestranskim dostopom ribičev do morskih voda sosednje države, kot so: pristojni organ, način obravnave vlog za izdajo posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov (do skupaj 25 ribiških plovil, od tega do 5 plovil z vlečno mrežo), veljavnost posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov, način obveščanja o izpolnitvi letne dovoljene količine ulovljenih rib (do največ 100 ton rib letno: pridnenih in malih pelagičnih vrst, vključno s sardinami in sardoni), Obojestranski dostop ribičev se v skladu z Uredbo 1380/2013/EU začne uporabljati, ko se začne v celoti izvajati arbitražna odločba na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, podpisanega 4. novembra 2009 v Stockholmu.

S spremembo Zakona o morskem ribištvu in Uredbo o izvajanju uredbe (EU) o skupni ribiški politiki v zvezi z dostopom do voda Republika Slovenija vzpostavlja pravno podlago za izvajanje upravnega postopka izdajanja posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov za ribiška plovila Republike Hrvaške v skladu z Uredbo 1380/2013/EU.

 

 

** *

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju uredbe (EGS), uredb (ES) in uredb (EU) za določitev prekrškov in sankcij s področja skupne ribiške politike.

 

Z novelacijo uredbe so se določili prekrški, odgovorne osebe in sankcije še za kršitve naslednjih dveh uredb EU:

1.Uredbe Sveta (ES) št. 850/98 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov 

2.Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Soundu, spremembah Uredbe (ES) št. 1434/98 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 88/98.

 

Poleg tega se uredba dopolnjuje z določilom za kaznovanje kršitev določil iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 404/2011, ki opredeljujejo obveznost ribičev, da omogočijo izvedbo inšpekcijskega postopka. Slednja dopolnitev je pomembna z vidika zagotavljanja ustreznega poteka inšpekcijskega postopka v povezavi z izvajanjem arbitražne odločbe po 29. 12. 2017. 

 

**

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o izvajanju uredb (ES) o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

 

Z navedeno spremembo se višina glob iz  Uredbe o izvajanju uredb (ES) o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje usklajuje z višino glob iz Uredbe o izvajanju uredbe (EGS), uredb (ES) in uredb (EU) za določitev prekrškov in sankcij s področja skupne ribiške politike. 

 

Na ta način sprememba Uredbe o izvajanju uredb (ES) o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje ribiški inšpekciji omogoča ustrezno kaznovanje hujših kršitev na področju skupne ribiške politike skladno z zakonodajo EU. 

 

Z navedeno spremembo bo imela ribiška inšpekcija po 29. 12. 2017 na voljo ustrezno pravno podlago skladno z zakonodajo EU za kaznovanje hujših kršitev na področju skupne ribiške politike vključno s kršitvami, ki zadevajo ribolov brez dovoljenja za ribolov oziroma oviranje dela ribiške inšpekcije.

 

 

** *

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju.

 

Nova uredba spreminja in dopolnjuje določbe, ki se nanašajo na podporo za promocijo vina in v manjši meri na podporo za prestrukturiranje vinogradov, na način, da jih usklajuje s Smernicami Evropske komisije za izvajanje določb Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 2016/1149 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 2016/1150 v zvezi z nacionalnimi podpornimi programi v vinskem sektorju (Smernice EK). Večina predlaganih sprememb izhaja iz pripomb Komisije ob usklajevanju podpornega programa v vinskem sektorju, ki ga države članice predložijo službam Komisije. 

Na področju prestrukturiranja vinogradov ne bodo več omogočene podpore za že izvedeno prestrukturiranje, saj nova ureditev sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte tega več ne omogoča. Namesto tega se omogoča poznejša vložitev vloge za podporo le za tiste vinograde, ki so bili v tekočem letu uničeni zaradi posledic izrednih vremenskih pojavov.

 

Na področju podpor za promocijo vina se dopolnjujejo upravičenci do podpore za promocijo vina na trgih tretjih držav tudi z organizacijami proizvajalcev vina, združenji organizacij proizvajalcev ali medpanožnimi organizacijami in strokovnimi vinogradniško-vinarskimi organizacijami. Po novem bo do podpore upravičena tudi le po ena od doslej obveznih dejavnosti obveščanja. 

 

Podrobneje se določa dokazila o plačilu posameznega računa in določa pravila za dokazovanje različnih stroškov. Poleg tega pa se določajo tudi merila za upravičenost programov promocije in prednostne kriterije za razvrstitev programov v primerih, ko zahtevana sredstva presegajo razpoložljiva sredstva za ukrep.

 

 

** *

 

Vlada RS je soglaša k Sklepu o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) za leto 2017, ki ga je svet KGZS sprejel dne decembra lani.

 

KGZS je bila ustanovljena kot oseba javnega prava v letu 2000 zaradi predstavljanja in zastopanja interesov svojih članov v kmetijstvu, ribištvu in gozdarstvu. Zbornico predstavljajo njeni voljeni organi, področni odbori in strokovne službe. Strokovne službe so organizirane na sami zbornici in tudi v osmih območnih kmetijsko-gozdarskih javnih zavodih. 

 

V skladu z Zakonom o KGZS (ZKGZ) svet zbornice vsako leto najpozneje do 31. decembra sprejme sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka KGZS za prihodnje leto. V skladu z ZKGZ svet zbornice v soglasju z Vlado RS odloča o povišanju ali znižanju zborničnega prispevka, tako se stopnja zborničnega prispevka A po sklepu sveta zbornice glede na letni obseg nalog iz letnega programa dela, ki se financirajo iz zborničnega prispevka, poviša ali zniža za največ 20%.

 

Svet zbornice je decembra lani sprejel Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2017, v katerem je glede na v ZKGZ določeno stopnjo za odmero zborničnega prispevka A 4%, le-to zvišal na 4,8%. Dvig stopnje za odmero zborničnega prispevka A za leto 2017 je potreben zaradi uveljavitve Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka na podlagi katerega je višina zborničnega prispevka nižja, kot v preteklih letih. Znižanje katastrskega dohodka zaradi izračuna v skladu z Zakonom o ugotavljanju katastrskega dohodka za vsa kmetijska in gozdna zemljišča v Sloveniji posledično pomeni tudi zmanjšanje prihodkov iz naslova zborničnega prispevka A. Ker je osnova za izračun zborničnega prispevka A v skladu z ZKGZ katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto, zbornični prispevek A pa predstavlja pretežni del vseh odmerjenih zborničnih prispevkov, iz katerih zbornica financira opravljanje svojih nalog, je bilo potrebno zvišati stopnjo za odmero zborničnega prispevka A. Kljub dvigu stopnje zborničnega prispevka A na 4,8% pa se nobenemu zavezancu prispevek ne bo povišal. Pavšalni znesek ostaja nespremenjen v višini 8,35 EUR. 

 

Zbornična prispevka B in C sta s Sklepom o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka KGZS za leto 2017 določena v zakonsko določeni stopnji ter glede na leto 2016 ostajata v enaki višini, in sicer prispevek B v višini 1,53% od osnove (dobiček iz opravljanja dejavnosti, ki ni zmanjšan za oprostitve, znižanja in olajšave, ki jih določajo predpisi o dohodnini), ter prispevek C v višini 0,20% od osnove (znesek obračunane amortizacije in vkalkuliranih plač v preteklem letu). Ker sta zbornična prispevka B in C v zakonsko določeni stopnji, ni potrebno, da na višino podaja soglasje Vlada RS.

 

 

** *

 

Vlada RS je za generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, in sicer za dobo petih let, ponovno imenovala dosedanjega generalnega direktorja Benedikta Jeranka. Nov petletni mandat se bo začel z dnem 10. 4. 2018.

 

Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) določa, da generalne sekretarje in generalne direktorje v ministrstvih, direktorje organov v sestavi ministrstev in direktorje vladnih služb imenuje vlada na predlog ministra oziroma funkcionarja, ki mu je direktor vladne službe odgovoren ter da se položaj uradnika pridobi za dobo petih let.

 

ZJU tudi določa, da lahko funkcionar oziroma organ, pristojen za imenovanje, uradnika ponovno imenuje na isti položaj brez internega oziroma javnega natečaja, najkasneje tri mesece pred potekom obdobja imenovanja.

 

Benedikt Jeranko je bil z odločbo leta 2013 imenovan na položaj generalnega direktorja Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja za dobo petih let. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predlagal Vladi RS ponovno imenovanje Benedikta Jeranka na položaj generalnega direktorja Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v začetku leta 2018, in sicer prav tako za dobo petih let. 

 

 

**

 

 

Vlada RS je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o imenovanju članov Sveta RS za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, ki je posvetovalno telo ministra, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Iz mesta člana sveta je razrešila mag. Alešo Kandus in namesto nje imenovala Karmen Rodman, ki jo je predlaga Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. Na podlagi Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (ZPKŽP) vlada imenuje osem članov v svet za dobo petih let 

 

ZPKŽP določa, da promocijo izvajajo ministrstvo, organi v njegovi sestavi in svet za promocijo ter da je Svet RS za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov sestavljen iz osmih članov, ki so imenovani za dobo petih let. Člane sveta za promocijo imenuje vlada, in sicer:

-dva na predlog ministra ministrstva, pristojnega za kmetijstvo,

-dva na predlog Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije,

-enega na predlog Zadružne zveze Slovenije,

-tri na predlog Gospodarske zbornica Slovenije, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.

 

GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je MKGP predlagala zamenjavo dosedanje članico sveta Alešo Kandus, z novo članico Karmen Rodman. 

 

Nova sestava članov Sveta RS za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov je torej: 

-Janja Kokolj Prošek, predstavnica MKGP;

-Adrijana Bezeljak, predstavnica MKGP;

-Karmen Rodman, predstavnica GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;

-dr. Tatjana Zagorc, predstavnica GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;

-Robert Serec, predstavnik GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;

-Danilo Potokar, predstavnik KGZS; 

-Anton Jagodic, predstavnik KGZS;

-mag. Anita Jakuš, predstavnica ZZS.

 

 

** *

 

Vlada RS je dopolnila Sklep o ustanovitvi Sveta RS za kmetijstvo in podeželje, in sicer je vanj imenovala predstavnika Zveze podeželske mladine, Roka Damijana ter predstavnico Zveze kmetic Slovenije, Ireno Ule.

 

Sklep je bil pripravljen na osnovi pisnega zaprosila tako Zveze slovenske podeželske mladine kot tudi Zveze kmetic Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu se je dopolnil tudi v smislu, da Svet RS za kmetijstvo in podeželje sestavljata tudi po en predstavnik Zveze slovenske podeželske mladine in en predstavnik Zveze kmetic Slovenije.

 

Naloge Sveta RS za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalni organ ministra, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so oblikovanje mnenj o pomembnejših odločitvah na področju kmetijstva in podeželja, zlasti:

- o predlogu nacionalnega programa;

- o oceni izvajanja nacionalnega programa;

- o predlaganih pomembnejših predpisih na področju kmetijstva in podeželja;

- o predlaganih mednarodnih sporazumih s področja kmetijstva in podeželja;

- o drugih pomembnejših odločitvah za področje kmetijstva in podeželja.

 

 

** *