Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

165. seja Vlade RS

Ljubljana, 25. 1. 2018 - Vlada je na današnji seji obravnavala pet točk z delovnega področja MKGP.

Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu.

 

Temeljni cilj spremembe Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov) je zagotoviti financiranje nalog, ki jih Lovska zveza Slovenije (LZS)  izvaja v skladu z ZDLov v javnem interesu, nekatere od njih pa kot javno pooblastilo. Navedene naloge se financirajo s prispevki upravljavcev lovišč in iz drugih virov, s spremembo ZDLov pa se bodo financirale tudi iz proračuna RS.

 

Prav tako se s spremembo 63. člena ZDLov odpravljajo nejasnosti glede tega kdaj se lahko lovska izkaznica prekliče oziroma se ji ne podaljša veljavnost.  S spremembo navedenega člena ZDLov se natančneje opredelijo razlogi za preklic lovske izkaznice, saj sta peta in šesta alineja prvega odstavka 63. člena ZDLov omogočale različne razlage razlogov za preklic lovske izkaznice. Nova četrta alineja bo nedvomno določala, kdaj se lovcu ne izda lovska izkaznica ali se le-ta lahko prekliče, in sicer ne bo izdana oziroma bo preklicana le takrat, ko bo lovec obsojen za kaznivo dejanje, ki je z vidika lovstva popolnoma nesprejemljivo. S predlagano rešitvijo bodo poenotene kazni in se ne bo po nepotrebnem jemala pravica do lova tistim, ki so storili lažje prekrške, saj bi s tem posledično slabili lovsko organizacijo, kar bi lahko ogrozilo tudi trajnostno upravljanje z divjadjo, torej izvajanje koncesijskih obveznosti.

 

*   *   *

Vlada RS je sprejela mnenje k predlogu Zakona o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu, skrajšani postopek, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Jože Tanko).

 

Predlagatelj predlaga, da se v 29. členu Zakona o divjadi in lovstvu spremeni peti odstavek, ki se glasi: »(5) Celotna koncesijska dajatev je prihodek proračuna občine. Posamezna občina prejme sorazmerni del pripadajoče koncesijske dajatve glede na lovno površino lovišča, ki leži v njej.«  

 

Vlada je mnenja, da Zakon o varstvu okolja (ZVO) določa, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države in kot taka naravna dobrina. Določeno je tudi, da lahko država ali občina proti plačilu podeli koncesijo za upravljanje, rabo ali izkoriščanje naravne dobrine, ki je v njeni lasti ali ima na njej zakonito pravico upravljanja ali gospodarjenja, pravni ali fizični osebi, če je ta usposobljena za njeno izvajanje. Če koncesijo na naravni dobrini podeli država, pripada del plačila za koncesijo tudi občini, na katere območju se koncesija izvaja oziroma nanjo vpliva. Izračun koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih in način delitev teh sredstev določa veljavni ZDLov, ki v petem odstavku 29. člena določa, da je 50 odstotkov koncesijske dajatve prihodek proračuna Republike Slovenije, 50 odstotkov pa prihodek proračuna občine. Posamezna občina prejme sorazmerni del pripadajoče koncesijske dajatve glede na lovno površino lovišča, ki leži v njej. V šestem odstavku 29. člena ZDLov je še določeno, da se občini nakazana sredstva v proračunu občine izkazujejo kot namenski prejemki in porabljajo kot namenski izdatki za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire. Podrobnejše pogoje, namen in način porabe teh sredstev občina uredi z odlokom. 

 

Glede namenskosti koncesijskih sredstev je v 9. členu Evropske listine lokalne samouprave  določba, ki omejuje namenskost dajatev, kot jih predvideva predlog zakona. Občinska proračunska sredstva naj bi bila predvsem integralne narave.

 

Na podlagi navedenega je divjad državna lastnina zato Vlada RS meni, da predlog za sprejem Zakona o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu v predlagani obliki ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj mora državi, ki je kot koncendent podelila koncesije in tudi nadzira izvajanje le-teh, pripadati del koncesijske dajatve. 

 

** *

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o shemah neposrednih plačil. 

 

Z Uredbo je spremenjena podlaga za izvajanje neposrednih plačil za leto 2018 in naslednja leta zaradi sprememb osnovnih uredb EU, namenjenih poenostavitvi, in na podlagi dosedanjih izkušenj z izvajanjem shem neposrednih plačil. Najpomembnejše vsebinske spremembe so na področju obveznih praks iz zelene komponente, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, prenosov plačilnih pravic in podpore za mleko v gorskih območjih.

 

V okviru zelene komponente je pri praksi »površine z ekološkim pomenom«, ki je zagotovljena v obliki naknadnih posevkov ali podsevkov, spremenjeno obdobje minimalne prisotnosti po glavnem posevku (od 15. 8. do 16. 10. tekočega leta), s čimer se bo izboljšal okoljski učinek zelene komponente. Prav tako je z letom 2018 kot dodatna oblika površine z ekološkim pomenom, ki jo lahko izberejo kmetijska gospodarstva z več kot 15 njiv za izpolnitev njihove obveznosti, da je vsaj 5% njiv namenjenih površinam z ekološkim pomenom, na voljo »površina v prahi za medonosne rastline«. Pomembna sprememba je tudi prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev na površinah z ekološkim pomenom.

 

Rok za prijavo prenosov plačilnih pravic (osnovno plačilo), na podlagi katerega je možno uveljavljanje plačilnih pravic s strani prevzemnika že za tekoče leto, se je prestavil iz 31. 5. na 28. 2. tekočega leta.

 

Pri podpori za mleko v gorskih območjih za leto 2018 in naslednja leta se bo za obseg prireje mleka na posameznem kmetijskem gospodarstvu uporabil podatek iz nove evidence za sektor kravjega mleka, s čimer se bo zagotovilo upoštevanje bolj ažurnih podatkov. Nadalje se bo za kmetijska gospodarstva, ki imajo ekološko rejo in zato manjšo prirejo mleka, največje število upravičenih krav molznic na teh kmetijskih gospodarstvih izračunalo na podlagi povprečne mlečnosti za ekološko prirejo in ne več splošnega povprečja.

 

** *

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o navzkrižni skladnosti.

Osnovna uredba določa minimalne zahteve v obliki predpisanih zahtev ravnanja (PZR), kot so prenesene iz zahtev Direktiv in Uredb Parlamenta in Sveta v naš pravni red in v obliki zahtev po dobrem kmetijskem in okoljskem stanju zemljišč (DKOS). DKOS so v celoti v pristojnosti države članice in v bistvu pomenijo v pravni red prenesena dobra kmetijska praksa v določenih delih. Če zavezanec za navzkrižno skladnost krši zahteve, se mu določi upravno kazen v višini, ki jo predvideva sistem določanja upravnih kazni. 

Sistem navzkrižne skladnosti je sicer že dodobra utečen, saj velja od leta 2005 naprej. Spremembe v tokratni uredbi so predvsem dodan enkraten odpustek pri kršitvi zahtev iz PZR 2 in PZR 3, če ta ne presega 10 arov in 20 % površin vsega kmetijskega gospodarstva. Posodobljene so zahteve v PZR 1, ker se je spremenila Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem voda z nitrati iz kmetijskih virov. Prilagojena je zahteva 23 s pripombami Komisije, ki smo jih prejeli 19. 12. 2017. Komisija narekuje, da mora zahteva (skupaj s smernicami) pokrivati celo leto. Prilagojena je tudi zahteva o invazivkah (zahteva številka 35), saj ni več mogoče zagotoviti popolno odstranjevanje invazivnih rastlin s kmetijskih površin. Mnenje stroke je, da je potrebno zagotoviti obvladovanje invazivnih rastlin, kar pomeni da se preprečuje njihovo širjenje. Popravljeni so tudi izračuni površine boksov v zahtevi 120.

** *

 

Vlada RS izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP), ekološko kmetovanje (EK) in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

 

Uredba se je sprejela zaradi uskladitve s spremembami EU-predpisov in navedbe sklepa Evropske komisije, s katerim je bila potrjena 3. sprememba Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (PRP 2014–2020). Spremembe v uredbi so usklajene s spremembami Uredbe o shemah neposrednih plačil v delu, ki se nanaša na definicijo aktivnega kmeta in s spremembami Zakona o kmetijstvu v delu, ki se nanaša na status planin in skupnih pašnikov. Po novem to nista več samostojni kmetijski gospodarstvi, ampak so planine in skupni pašniki opredeljeni kot zemljišča s posebnimi lastnostmi, ki so del kmetijskega gospodarstva. 

 

V uredbi se je popravila ustreznost časovnega zaporedja izdelave programa aktivnosti KMG in oddaje zbirne vloge ter zahtevkov za ukrepa KOPOP in EK. Pri zahtevah ukrepa KOPOP, ki se nanašajo na Nmin analizo v okviru operacij Poljedelstvo in zelenjadarstvo ter Hmeljarstvo je zdaj določeno, da se analize izdelajo v skladu s tehnološkimi navodili. 

 

Med drugim so spremembe, ki jih prinaša uredba, naslednje: uredba je usklajena s 3. spremembo PRP 2014–2020 v zvezi z operacijo Posebni traviščni habitati ukrepa KOPOP. Določene so tudi izjeme pri operaciji Planinska paša ukrepa KOPOP glede predpisanega obdobja paše v primeru premika živali iz planine na sejem oziroma razstavo. V uredbi so natančneje opredeljena dokazila o sorti pri izvajanju zahteve ukrepa KOPOP v zvezi s pridelavo avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, obravnava ukrepa KOPOP v povezavi z izpolnjevanjem zahtev navzkrižne skladnosti ter opredelitve, katere evidence je treba voditi pri izvajanju ukrepov KOPOP in EK. Preprečeno je tudi dvojno financiranja plačil za ukrep KOPOP in površin z ekološkim pomenom v okviru shem neposrednih plačil. Dopolnjene in spremenjene so tudi nekatere priloge uredbe – priloga 6, ki določa kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavljajo plačila, priloga 7, ki določa opredelitev pretežnega načina reje rejnih živali na KMG in izračun proizvedene količine gnojil pri zahtevah ukrepa KOPOP, ki se nanašajo na gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak ter priloga 12, ki se nanaša na seznam rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija (seznam avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin).

 

** *