Skoči na vsebino

NOVICA

Državna sekretarka Strniša na 55. seminarju o hmeljarstvu

Laško, 7. februar 2018 – Državna sekretarka mag. Tanja Strniša se je v Laškem udeležila 55. seminarja o hmeljarstvu z mednarodno udeležbo v organizaciji Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Udeležilo se ga je veliko število pridelovalcev hmelja, poleg aktualnih strokovnih predavanj in diskusij pa so se posvetili predvsem problematiki tehnologije pridelave, spravila in skladiščenja hmelja.

 

Pridelava hmelja v Sloveniji predstavlja pomemben delež v svetovni pridelavi (2,4%), saj nas uvršča na 4. mesto (za Nemčijo, Češko, in Poljsko) v Evropi ter na 6. mesto na svetu. Leto 2017 je zaznamovala zelo dobra letina hmelja (2.766 t), takšno smo beležili le še pred letom 2000. V tem trendu povečanja se beležijo tudi površine nasadov hmelja (1.810 ha) - za približno 6% glede na leto 2016. 

 

Državna sekretarka mag. Strniša je v svojem nagovoru poudarila pomembno vlogo Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije na področju strokovnih nalog žlahtnjenja hmelja, varstva hmelja pred boleznimi in škodljivci, razvoja novih tehnologij pridelave in predelave hmelja, ekonomike pridelave hmelja, ocene letnika hmelja ter varjenja piva. Zaposleni na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije danes, po besedah državne sekretarke, predstavljajo znanstveni in strokovni temelj hmeljarstva v Sloveniji. 


Mag. Strniša je predstavila tudi glavne poudarke sprememb Zakona o kmetijstvu in Zakona o kmetijskih zemljiščih. Slednji je že bil sprejet v Državnem zboru RS in predvideva, da se bodo sredstva iz naslova odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč lahko namenila tudi za obnovo in izgradnjo novih namakalnih sistemov. Spremembe Zakona o kmetijstvu so trenutno v postopku sprejemanja v DZ RS, prinašajo pa ureditev začasnega in občasnega dela v kmetijstvu. 


Kot glavne izzive v prihodnosti je državna sekretarka izpostavila zmanjšanje oz. trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu ter prilagajanje na podnebne spremembe. Spričo slednjih je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že sprejelo nekatere ukrepe, med drugim zvišanje sofinanciranje zavarovalnih premij in poseben razpis za sofinanciranje tehnoloških prilagoditev (sistemi namakanja in oroševanja).


Ob koncu je zbrane povabila, da aktivno sodelujejo v javni razpravi o prihodnji ureditvi Skupne kmetijske politike EU po letu 2020, saj bodo tako lahko neposredno vplivali na oblikovanje ukrepov kmetijske politike, ki bo panogi še dodatno pomagala pri razvoju.



*   *   *