Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

22. seja Sveta RS za kmetijstvo in podeželje

Ljubljana, 30. 3. 2018 – Državna sekretarka mag. Tanja Strniša se je v sredo, 28. 3., udeležila 22. seje Sveta RS za kmetijstvo in podeželje. Seja je bila namenjena predstavitvi in potrditvi predloga Stališča RS do Sporočila Evropske komisije »O prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva«.

Svet  za kmetijstvo in podeželje RS se je sestal z namenom obravnave predloga stališča do sporočila Evropske komisije »O prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva«, preden gre v postopek sprejema na vladi. Po razpravi so člani predlog stališča, ki je bilo predhodno že usklajevano z nevladnimi organizacijami in socialnimi partnerji, z manjšimi spremembami, podprli.


Predlog stališča poudarja pomembno vlogo in predvsem dodano vrednost Skupne kmetijske politike (SKP) za doseganje skupnih ciljev EU, kakor tudi za soočenje z novimi izzivi. Njen prispevek se kaže pri zagotavljanju prehranske varnosti in preskrbe z zdravo in kakovostno hrano. Poleg tega prispeva k varovanju okolja, ohranjanju naravnih ekosistemov, prilagajanju na podnebne spremembe in blaženju njihovih vse večjih posledic. S politiko razvoja podeželja prispeva k razvoju in ohranjanju vitalnega podeželja, ustvarja delovna mesta in odgovarja na razvojne izzive na socialnem, ekonomskem, okoljskem in naravovarstvenem področju.

 
Člani Sveta so naklonjeni močni SKP, ki mora še naprej zagotavljati skupen okvir na ravni EU, hkrati pa mora biti dovolj prožna, da bo mogoče nasloviti izredno raznolikost naravnih pogojev, struktur in tradicij kmetijstva v Evropi. Posebej so se zavzeli, da je za doseganje zastavljenih ciljev je potrebno ohraniti sedanji obseg sredstev EU na nominalni ravni za izvajanje SKP. 


Člani Sveta so se strinjali, da Sporočilo jasno vrednoti dosežke SKP, potrjuje njeno dodano vrednost za EU, njen potencial za soočenje z novimi izzivi ter predlaga ohranitev posodobljene in učinkovitejše SKP na ravni EU, ki bo enostavnejša za izvajanje. Prav tako so se strinjali, da za prihodnjo SKP tako ostajajo ključne prioritete zagotavljanje prehranske varnosti in pridelava varne in kakovostne hrane, prispevek h dohodkovni stabilnosti kmetov ter ohranjanje kmetijske pridelave na celotnem območju EU. Nov izvedbeni model člani ocenjujejo pozitivno, saj odgovarja na zahteve držav članic po večji prožnosti in naslavljanju specifičnih problemov. 


Posebej je bilo izpostavljeno, da mora nov sistem prinesti večjo učinkovitost ukrepov pri doseganju zastavljenih in nacionalnim potrebam prilagojenim ciljem kmetijske politike in ob tem ohraniti skupen okvir za izvajanje Skupne kmetijske politike. Člani Sveta so poudarili, da  je pomembna kakovost strateškega načrtovanja in posebej časovni vidik priprave strateškega načrta. 


Člani Sveta so podprli jasnejšo zavezo kmetijske politike ekonomskemu razvoju kmetijstva in agroživilskih verig. Strinjali so se tudi, da je vključevanje raziskav, spodbujanje inovacij ter prenos znanja pomembna horizontalna prioriteta, ki bo vodila v doseganje boljših rezultatov na ravni posameznega kmetijskega gospodarstva. 


Člani Sveta so se posebej zavzeli, da naj neposredna plačila še naprej predstavljajo temelj za zagotavljanje primerljive dohodkovne ravni in stabilizacijo dohodkov kmetov. Prav tako so se strinjali, da je potrebno nasloviti vprašanje porazdelitve neposrednih plačil med kmetijskimi gospodarstvi in zagotoviti, da ta plačila prejmejo kmetijska gospodarstva, ki dejansko upravljajo z zemljišči, pridelujejo hrano in ohranjajo zemljišča v trajnostni funkciji. Pri tem so primerni vsi predlagani ukrepi: omejevanje neposrednih plačil, degresivna in pre-razporeditvena plačila. Skladno z večjo prožnostjo pri izvajanju menimo, da naj bo izbira navedenih ukrepov, kot tudi opredelitev »aktivnih kmetov« prepuščena državam članicam. Kot pozitivno so ocenili  tudi možnost, da se posebej naslovi male in srednje velike družinske kmetije in mlade kmete. Poudarili so, da  je za  večjo ciljno naravnanost  potrebno tudi ohraniti in še nadgraditi proizvodno vezane ukrepe.

 
Politika razvoja podeželja, s svojimi ciljno naravnanimi ukrepi, prilagojenimi na specifične razmere v posameznih državah članicah, mora tudi v prihodnje ostati drugi ključni steber SKP, so poudarili. 


Prav tako je bilo izpostavljeno, daje potrebno za  izboljšanje konkurenčnosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev  zagotoviti, da bodo ukrepi v podporo naložbam osredotočeni na zmanjšanje tehnološke vrzeli, prilagoditvam tehnologij zaradi podnebnih sprememb, varstva okolja in narave. 


Širše mora SKP zagotoviti orodja, ki bodo omogočala resen premik k boljšemu organiziranju kmetijstva v smislu sodobnih agroživilskih verig in razvoju zadružništva.


Člani Sveta so se strinjali, da mora bodoča SKP  vključevati okvir, na podlagi katerega bodo lahko države članice pripravile nabor ukrepov za zagon dejavnosti, pridobitev specifičnih znanj, poseje s področja okolja in varstva narave, spodbujanje inovacij, razvoj podjetništva in naložb prilagojen na potrebe mladih kmetov. 


Varstvo okolja in narave sta pomembni družbeni prioriteti in zaradi povezav s kmetijstvom tudi pomemben del kmetijske politike. Obstoječe pozitivne učinke reguliranja in spodbujanja okoljsko vzdržnega ravnanja z viri je zato potrebno nadgraditi z bolj rezultatsko naravnanim modelom SKP. 


Člani so podprli ohranitev obstoječega modela prostovoljnih  kmetijsko okoljskih in podnebnih ukrepov v okviru politike razvoja podeželja, vključno z ukrepi za Naturo 2000 ter izvajanje vodne direktive.  


 Prav tako je bilo izpostavljen še pomen ukrepov za območja z naravnimi in drugimi omejitvami, ki bistveno prispevajo k poseljenosti podeželja in ohranjanju kmetovanja na območjih. Menili so, da je smiselno  ohraniti tudi možnost uvedbe posebne komponente za območja z naravnimi in drugimi omejitvami v  okviru neposrednih plačilih.


Člani so se  strinjali, da je eno ključnih področij bodočih aktivnosti v okviru razvoja podeželja spodbujanje naložb v infrastrukturo na podeželju, človeške vire in verige vrednosti. Spodbude za prehod na krožno gospodarstvo, izkoriščanje potencialov gozdarstva,  prehranske in lesne verige, bio-gospodarstva in razvoj inovativnih rešitev za trajnostno upravljanje z naravnimi viri ter preprečevanje viškov in odpadkov hrane so področja z velikim razvojnim potencialom in zato pomembna za politiko razvoja podeželja. 

 

Člani Sveta so menili, da je iniciativa LEADER pomemben instrument za spodbujanje pristopov od spodaj navzgor. Republika Slovenija ima tudi že prve izkušnje s financiranjem lokalnih akcijskih načrtov iz drugih strukturnih skladov EU v okviru CLLD pobude. Kljub sedanjim težavam pri izvajanju podpiramo nadaljevanje takega pristopa in vključevanje vseh ostalih strukturnih skladov v CLLD. Ključno je, da se zagotovi poenotenje sedaj  različnih in poenostavitev pravil izvajanja posameznih skladov že na evropski ravni.  


Prav tako je bilo poudarjeno, da mora politika razvoja podeželja tudi v bodoče imeti na voljo ukrepe za boljše odzivanje kmetijskega in predelovalnega sektorja na spremenjena pričakovanja potrošnikov, zlasti glede kakovosti, trajnostne in lokalne kmetijske pridelave ter dobrobiti živali. Strinjali so se, da je zato v okviru SKP treba še naprej podpirati ekološko pridelavo, pridelavo kmetijskih proizvodov s posebnimi lastnostmi ali pridelanimi na okolju prijazen način. 


Stališča RS do Sporočila Evropske komisije »O prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva«. Bo predstavljeno komisarju Hoganu, ko bo obiskal Slovenijo 13. aprila in se med drugim sestal z ministrom in člani Sveta. 


Svet za kmetijstvo in podeželje je posvetovalno telo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ustanovljen na podlagi Zakona o kmetijstvu. Člani sveta so: dr. Emil Erjavec (predsednik; Biotehniška fakulteta v Ljubljani), Cvetko Zupančič in Franc Režonja (KGZS), Peter Vrisk (Zadružna zveza Slovenije), Boštjan Noč (Čebelarska zveza Slovenije), dr. Tatjana Zagorc (GZS), Marjan Vindiš (Sindikat delavcev v kmetijstvu), Anton Medved (Sindikat kmetov Slovenije), prof. dr. Branko Kramberger (Fakulteta za kmetijstvo Maribor), dr. Andrej Simončič (Kmetijski inštitut Slovenije), Tone Hrovat (Konzorcij biotehniških šol Slovenije), Irena Ule (Zveza kmetic Slovenije), Rok Damijan (Zveza slovenske podeželske mladine).

 

*   *   *