Skoči na vsebino

NOVICA

Mag Židan: »Direktiva bo bistveno prispevala k odpravi nepoštenih poslovnih praks in izboljšala položaj kmetov«

Luksemburg, 16. 4. 2018 – Na današnjem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so pristojni ministri osrednjo pozornost namenili obravnavi predloga direktive Sveta in Evropskega parlamenta o nepoštenih trgovinskih praksah med poslovnimi subjekti prehranske verige. Zasedanja se je s strani Slovenije udeležil minister mag. Dejan Židan, ki je v razpravi na to temo poudaril, da bo Slovenija sodelovala, da se direktiva EU sprejme čimprej. »Veseli nas, da predlog ureja področje celovito, zato podpiramo aktivnosti Komisije in pristojnega komisarja, ki je prišel s predlogom, ki sledi našim željam«. Ministri so danes obravnavali tudi poročilo predsedstva o napredkih pri preprečevanju izgub in odpadkov hrane v državah članicah. Svet EU je danes opravil razpravo tudi s področja ribištva; obravnavali so predlog uredbe o večletnem načrtu za staleže rib v zahodnih vodah ter predlog izjave španske delegacije v zvezi z izvajanjem obveznosti iztovora za vse vrste, ki so predmet določanja ribolovnih možnosti.


•    Predlog direktive Sveta in Evropskega parlamenta o nepoštenih trgovinskih praksah med poslovnimi subjekti v verigi preskrbe s hrano

 

Na današnjem zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo so ministri obravnavali predlog direktive Sveta in Evropskega parlamenta o nepoštenih trgovinskih praksah med poslovnimi subjekti v verigi preskrbe s hrano. Predlog Komisije je dobil načelno podporo vseh ministrov v razpravi. »To daje upanje, da bo direktiva sprejeta do konca mandata te komisije EU«, je po obravnavi dejal mag. Dejan Židan. Predlog direktive je namreč dobra osnova za pogajanja in pripravo ustrezne direktive, ki bo omejila nepoštene poslovne prakse na notranjem trgu unije, povečala transparentnost med deležniki in okrepila pogajalsko izhodišče manjših dobaviteljev hrane. Minister se je v svojem nastopu sicer najprej zahvalil Komisiji in komisarju, ker so predstavili predlog, katerega so želele skoraj vse države EU. Ob tem je prisotnim pojasnil, da je Slovenija na tem področju že naredila pomembne korake, ki dajejo učinke. »Slovenija je leta 2011 sprejela prostovoljni kodeks, ki je stanje izboljšal, vendar ne v celoti, zato smo leta 2014 uvedli institut Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano; stanje se je izboljšalo, na podlagi njegovih priporočil pa smo spremenili zakon, ki začne veljati v tem tednu«. Sprememba Zakona o kmetijstvu izboljšuje odnose v verigi preskrbe s hrano, bolj jasno opredeljuje, kaj so nedovoljene prakse, katerih nabor se tudi širi, prav tako pa je na novo definirana pravna domneva znatne tržne moči, ki izhaja iz velikosti podjetja na nabavni strani, ustvarjenega v Sloveniji. V spremembi zakona je definiranih 23 nedovoljenih ravnanj, na novo pa so opredeljene tudi globe, dodatne pristojnosti pa so dane agenciji za varstvo konkurence (AVK), ki izvaja preiskave in vodi postopke ter ostaja prekrškovni organ. Ob tem je minister še dejal, da je ponosen, da je Slovenija na tem področju vodila skupino držav na ravni EU. »Cilj je bil, da se skupni problem rešuje čimbolj usklajeno«.

 

•    Poročilo predsedstva o napredkih pri preprečevanju izgub in odpadkov hrane v državah članicah

 

Na dananšnjem zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo je bilo predstavljeno tudi poročilo predsedstva o napredkih pri preprečevanju izgub in odpadkov hrane v državah članicah v času od sprejetja Sklepov vezanih na to tematiko v letu 2016 do danes. Svoje prispevke o izvedenih aktivnostih je posredovalo 19 držav članic, med njimi tudi Slovenija in Komisija. Minister mag. Dejan Židan je v razpravi izpostavil angažiranost bolgarskega predsedstva, da je naredilo pregled aktivnosti držav članic na tem področju. »To bo omogočilo pregled nad pozitivnimi ukrepi pa tudi vrzelmi, ki jih bo potrebno zapolniti v prihodnjem obdobju, da čimbolj celostno vzpostavimo sistem, ki bo omogočal hiter napredek pri zniževanju izgub hrane.« Preprečevanje izgub in odpadkov hrane je pomembno z vidika dejstva, da se na globalni ravni letno zavrže do 1.3 milijarde ton hrane na vseh ravneh proizvodnje ter predelave kot tudi pri sami potrošnji. Tako visoke izgube in odpadki hrane, ki predstavljajo kar tretjino proizvodnje hrane, posledično pomenijo izredno slabo koriščenje proizvodnih virov, kot so voda, kmetijska zemljišča, energija in gnojila. »Na ravni EU zato pozdravljam tako vzpostavitev skupne platforme, pripravo smernic Komisije glede donacij hrane ter opravljeno delo pri pripravi skupne metodologije za merjenje izgub in odpadkov hrane,« je še dejal mag. Židan. 

Slovenija je v svojem poročilu o izvedenih aktivnosti poročala o narejenem napredku na področju donacij hrane:


-    Vlada RS je v letu 2015 oblikovala projektno skupino za pomoč humanitarnim organizacijam pri razdeljevanju viškov hrane iz obratov javne prehrane, lokalnih skupnosti in trgovcev;
-    MKGP je v sodelovanju z MOP ter nevladno organizacijo Ekologi brez meja sooblikovalo nacionalno strategijo ravnanja z odpadki v poglavju, ki se nanaša tudi na odpadno hrano in zavržke;
-    izdelane so bile Smernice o dobri higienski praksi za humanitarne organizacije kot nosilce živilske dejavnosti, ki prostovoljno zbirajo, shranjujejo, prevažajo, razdeljujejo oziroma posredujejo hrano pomoči potrebnim, zagotovljeno je bilo tudi usposabljanje humanitarnih organizacij;
-    v normativnem delu so bili sprejeti: pravilnik, ki trgovcem omogoča prodajo živil po znižani ceni ali  donacijo teh živil s pretečenim datumom minimalne trajnosti »uporabno najmanj do«; sprejet je bil pravilnik o davčnih olajšavah za donatorje živil humanitarnim organizacijam in posameznikom glede plačevanja DDV, zakon o kmetijstvu pa omogoča sistemsko sofinanciranje nakupa tehnične opreme humanitarnim organizacijam;
-    na področju delovne zakonodaje se spodbujajo javna dela, ki vključujejo delo prostovoljcev za humanitarne namene na lokalni ravni v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi;
-    še posebej pomembno je usposabljanje in izobraževanje potrošnikov o zavržkih hrane v gospodinjstvih (kampanja »Volk sit, koza cela«) ter delo z najmlajšimi v vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah, kot je projekt Eko šole v povezavi s Slovenskim zajtrkom, zelenim naročanjem in shemo Šolsko sadje.


*    *    *