Skoči na vsebino

NOVICA

180. seja Vlade RS

Ljubljana, 24. 5. 2018 - Vlada je na današnji seji obravnavala sedem točk z delovnega področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vlada RS sprejela Uredbo o spremembah Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji 

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. S to uredbo se uvajajo nujne spremembe in dopolnitve za izvajanje uredbe, ki so povezane s spremembami predpisov s področja kmetijstva in dohodnine. 

 

Določa se pravilno rabo grafičnih enot rabe zemljišč (GERK), pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti, vlaganje zbirne vloge, sporočanje istovrstne skupine pridelkov, izjemo za zagotavljanje deleža lastnih surovin pri proizvodnji piva, plačljivo nudenje športnih rekvizitov gostom, nudenje prostora za bivalna vozila na turističnih kmetijah z nastanitvijo ter spremembe dejavnosti socialno varstvo. Pri pridobitvi dovoljenja za opravljanje dejavnosti se ne zahteva več vpisa v register obrata. 


Uvajajo se nove dopolnilne dejavnosti proizvodnja krmil, konzerviranje in vlaganje jajc, nega telesa in sproščanje s panjskim zrakom, nabiranje smole ter svetovanje uporabnikom čebeljih pridelkov in uporabnikom eteričnih olj.


Dopolnilno dejavnost socialno varstvo lahko opravlja nosilec, ki je pridobil odločbo o pravici do sredstev iz podukrepa Podpora za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o okolju in hrani iz Programa razvoja podeželja v Republiki Sloveniji v obdobju od 2014 do 2020. Kmetija lahko nudi celodnevno bivanje največ šestim osebam v enoposteljnih ali dvoposteljnih sobah, dnevne oblike bivanja pa največ dvanajstim osebam.


Uredbo o dopolnilnih dejavnostih opredeljuje Zakon o kmetijstvu, ki določa, da Vlada RS predpiše vrste dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, njihove značilnosti, obseg in podrobnejše pogoje. Dopolnilne dejavnosti kmetijam omogočajo boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti, izkoriščenosti delovnih moči, izboljšanje dohodkovnega položaja kmetij in novih delovnih mest na podeželju. 


V Uredbi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji so določene oblike povezave med osnovno kmetijsko pridelavo in dopolnilno dejavnostjo. Zahtevajo se minimalni deleži domačih pridelkov ali izdelkov pri predelavi ali porabi v turizmu na kmetiji. Potrošnikom se omogoča izbiro kmetijskih izdelkov, ki so narejeni iz surovin s slovenskih kmetij. 


Dopolnilne dejavnosti opravlja več kot 4.600 slovenskih kmetij, ki imajo dovoljenja za opravljanje preko 17.300 vrst dopolnilnih dejavnosti (povprečno 3,8 dejavnosti na kmetijo). Na kmetijah se lahko opravljajo naslednje skupine dopolnilnih dejavnosti: 
- predelava primarnih kmetijskih pridelkov;
- turizem na kmetiji; 
- predelava gozdnih lesnih sortimentov;
- prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij;
- vzreja in predelava vodnih organizmov;
- dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki;
- predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov;
- storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela;
- svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo;
- socialno varstvo.


Pomembne dopolnilne dejavnosti na kmetijah predstavljajo predelava primarnih kmetijskih pridelkov (preko 3.600 dopolnilnih dejavnosti), v katero spadajo peka kruha, predelava mleka, mesa, sadja in podobno. Kmetije predelajo svoje pridelke, s čimer lahko dosežejo dodano vrednost svojih pridelkov. Pri predelavi mora kmetija zagotoviti vsaj 50 odstotkov lastnih pridelkov, za boljšo izkoriščenost svojih proizvodnih zmogljivosti, pa lahko dokupijo do 50 odstotkov pridelkov z drugih kmetij. 


V okviru dopolnilnih dejavnosti so pomembne dejavnosti, povezane s turizmom: turistična kmetija z nastanitvijo, izletniška kmetija, vinotoč, osmica ter turizem na kmetiji, ki ni gostinska dejavnost (preko 1.500 teh dejavnosti). Za opravljanje dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji mora kmetija zagotoviti najmanj 50 odstotkov vrednosti lastnih pridelkov. Do 25 odstotkov vrednosti ponudbe lahko kmetija zagotovi z dokupom z drugih slovenskih kmetij, do 25 odstotkov vrednosti ponudbe pa se lahko dokupi v prosti prodaji. Za informiranost potrošnikov mora biti na vidnem mestu označeno poreklo surovin.


Dopolnilne dejavnosti na kmetiji vključujejo tudi dejavnosti, ki se tradicionalno opravljajo na kmetijah in se prenašajo iz roda v rod. S tem so se ta znanja ohranila na kmetijah in prispevajo k bogatitvi ponudbe s slovenskega podeželja, saj so pridelki in izdelki narejeni na tradicionalni način. 


Nova Uredba bo začela veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu.

 

*    *    *

Vlada RS sprejela spremembo Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju 

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju.

 

Z uredbo se spreminja prehodna določba, ki se nanaša na podporo za prestrukturiranje vinogradov. Z obstoječo prehodno določbo Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju se je namreč vinogradnikom, ki sadijo vinograde spomladi 2018, še zadnje leto omogočila oddaja vlog za podporo za prestrukturiranje v letu sajenja (splošen rok za oddajo vlog je do 15. junija v letu pred letom, ko se sadi vinograd).

 

Vendar pa se besedilo obstoječe prehodne določbe nanaša na »vloge za podporo za prestrukturiranje vinogradov, izvedeno v vinskem letu 2017/2018«. To v praksi pomeni, da mora biti celotno prestrukturiranje zaključeno do 31. julija 2018, kar pa ni bil namen prehodne določbe. V praksi se namreč večina del prestrukturiranja vinograda izvede v istem vinskem letu, izjema pa je postavitev opore, ki se v vinogradu postavlja pozneje, saj imajo trsi prvo leto ali dve po sajenju za oporo le manjše količke. Poznejšo postavitev opore in tudi poznejše uveljavljanje podpore za postavitev opore omogoča Uredba o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju v sedmem odstavku 5. člena.

 

Spremenjena prehodna določba se sedaj nanaša na rok, v katerem so posajene cepljenke, opora pa se lahko postavi tudi pozneje v skladu z obstoječimi določbami Uredbe.


*    *     *

 

Vlada RS potrdila Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017
 

Vlada RS je potrdila novo končno oceno neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše v letu 2017, ki znaša 65.287.242,85 evra. Novo končno oceno škode je Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah obravnavala in potrdila na svoji dopisni seji dne 13. aprila 2018.


Vlada RS je za odpravo posledic suše z datumom nastanka 20. julij 2017 sprejela Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017. 


Vlada RS bo za izvedbo programa zagotovila sredstva iz proračunske rezerve v letu 2018 v višini 7.042.937,90 evrov. Od teh sredstev upravičenci prejmejo do 7.000.000,00 evra državne pomoči, do 42.937,90 evra pa je namenjeno stroškom izvedbe programa.


Na podlagi ocene neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji v letu 2017 je bilo ugotovljeno, da je suša največjo škodo povzročila povzročila obalni, podravski, pomurski, dolenjski, notranjski, severnoprimorski, posavski, vzhodnoštajerski, zahodnoštajerski, ljubljanski, koroški in zasavski regiji. 


Oškodovanci so za sušo v letu 2017 v 156 občinah vložili 15.364 vlog, za skupaj 141.384 ha kmetijskih površin. 


Suša je prizadela 48.275 ha žit in poljščin, 891 ha zelenjadnic, 763 ha sadovnjakov, 88.757 ha travinja, 1.018 ha hmelja in 1.680 ha vinogradov.


Med žiti in poljščinami je prizadetih 21.287 ha koruze v zrnju, 11.370 ha koruze za silažo, 3.986 ha travnodeteljnih mešanic, 2.763 ha buč – suho seme, 1.685 ha soje, 1.620 ha deteljnotravnih mešanic in 1.178 ha detelje. Druga žita in poljščine so prizadete v manjšem obsegu, in sicer pod 1.000 ha. 


Med zelenjadnicami je prizadetih 295 ha fižola v zrnju, 136 ha poznega belega zelja, 81 ha čebule, 43 ha stročjega fižola, 40 ha radiča, 40 ha solate, 34 ha rdeče pese, 32 ha bučk, 23 ha paprike, 17 ha pora, 15 ha česna, 13 ha korenčka in 13 ha endivije solate. Druge zelenjadnice so prizadete v manjšem obsegu, in sicer pod 10 ha. 


Med sadnimi vrstami je prizadetih 366 ha travniških sadovnjakov, 265 ha oljk, 18 ha jabolk I. kakovosti, 17 ha kakija in 12 ha namiznih breskev. Druge sadne vrste so prizadete v manjšem obsegu, in sicer pod 10 ha. Med vinogradi je prizadetih 886 ha rdečega grozdja za predelavo in 795 ha belega grozdja za predelavo. Prizadetih je tudi 1.008 ha hmelja za predelavo ter 10 ha novih nasadov hmelja.


Med travinjem je prizadetih 56.473 ha tri in več kosnih trajnih travnikov, 18.669 ha dvokosnih trajnih travnikov, 6.884 ha trajnih pašnikov - sveže, 4.216 ha pašno-kosnih travnikov, 2.370 ha enokosnih trajnih travnikov in 145 ha planinskih pašnikov.


Najvišji skupni znesek ocenjene škode na žitih in poljščinah je pri koruzi za zrnje, in sicer 13.264.753 evrov, na zelenjadnicah je pri fižolu za zrnje, in sicer 1.051.359 evrov, na sadju je pri travniških sadovnjakih, in sicer 550.902 evrov, na trti 2.435.460 evrov, hmelju pa 3.939.499 evrov. Skupni znesek ocenjene škode na travinju je 21.427.354 evrov.

 

*    *    *

 

Vlada RS sprejela Spremembe in dopolnitve Nacionalnega akcijskega programa za doseganje trajnostne rabe FFS 2012–2022 za obdobje 2018-2022


Vlada RS je sprejela spremembe in dopolnitve Nacionalnega akcijskega programa za doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev za obdobje 2012–2022, in sicer za obdobje 2018-2022.


Evropska unija je začela sistematično urejati rabo FFS na izvoru, to je pri registraciji FFS že leta 1991 z objavo direktive, s katero je natančno predpisala enotno orodje in merila za ocenjevanje primernosti FFS na območju EU. Z leti se je na ravni EU razvil zelo temeljit sistem za ocenjevanje tveganja zaradi rabe FFS za zdravje ljudi, živali in okolje. Kljub obstoječemu pravnemu okviru je na območju EU še vedno mogoče najti nezaželene količine nekaterih FFS v zemlji, vodi in širše v okolju. V kmetijskih pridelkih na območju EU so še vedno prisotni ostanki, ki presegajo predpisane omejitve. Razlog je faza uporabe FFS, ki je temelj za določanje celotnega tveganja v zvezi s FFS. Do tveganja za okolje ali zdravje ljudi lahko pride z neposredno izpostavljenostjo (kmetje, ki jih uporabljajo) ter s posredno izpostavljenostjo (potrošniki, prebivalci in druge prisotne osebe), zlasti med uporabo FFS v kmetijstvu in drugih dejavnostih ali po njihovi uporabi. 


Slovenija je z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih (2001) in poznejšimi spremembami in dopolnitvami ter podzakonskimi predpisi že pred novo zakonodajo EU uveljavila določbe za urejanje prometa z aktivnimi snovmi, ki so FFS in nadzora nad njimi, registracijo FFS, promet z njimi, njihovo uporabo in nadzor nad njimi, ostanke FFS, vodenje registra FFS in registra pravnih in fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s prometom s FFS, sporočanje podatkov in vodenje evidenc v zvezi s FFS ter tehnične zahteve za naprave za nanašanje FFS. 


EU zakonodaja je zahtevala, da države članice sprejmejo Nacionalne akcijske programe za doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev (NAP) do konca leta 2012. Slovenski NAP je Vlada RS sprejela decembra leta 2012. Istočasno je bil za prenos nove EU zakonodaje v državnem zboru sprejet nov Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih. 


V letu 2016 je MKGP v sodelovanju z UVHVVR in Strokovno komisijo pripravilo Poročilo o napredku pri izvajanju NAP za obdobje 2013-2015. Evropska komisija je v letu 2014 pregledala in ocenila NAP vseh držav članic in o tem v letu 2017 poročala EU Parlamentu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oceni NAP vsakih 5 let in predlaga Vladi spremembe in dopolnitve.


Spremembe in dopolnitve NAP 2012–2022, in sicer za obdobje 2018–2022, določajo splošne cilje za zmanjšanje vplivov in učinkov, ki jih lahko prinaša raba FFS; 17 področij s cilji in ukrepi, ki jih zahteva zakon; ter z njimi povezanimi kazalniki tveganja.

 

*    *    *

 

Stališče Vlade RS do Predloga uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o večletnem načrtu za obnovo staleža sredozemske mečarice 


Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o večletnem načrtu za obnovo staleža sredozemske mečarice ter spremembi uredb (ES) št. 1967/2006 in (EU) 2017/2107. Vlada RS predlog podpira.

 

Predlog uredbe slovenskega ribištva ne zadeva neposredno, saj sredozemska mečarica ne predstavlja ciljne ribolovne vrste slovenskih ribičev. 


EU je od leta 1997 pogodbenica Mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT), ki določa okvir za regionalno sodelovanje pri ohranjanju in upravljanju tunov in tunom podobnih vrst v Atlantskem oceanu in sosednjih morjih.


Na letnem zasedanju ICCAT za leto 2016, ki je potekalo v Vilamouri (Portugalska), so pogodbenice ICCAT storile odločilni korak za rešitev skrb zbujajočega stanja sredozemske mečarice s sprejetjem 15-letnega načrta za obnovo staleža. Namen tega predloga uredbe je prenesti načrt za obnovo staleža v zakonodajo EU. 

 

*    *    *

Vlada RS dala soglasje k Poročilu o delu in zaključni račun SKZGRS za leto 2017
 

Vlada RS je dala soglasje k Poročilu o delu in zaključnemu računu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2017, ki ga je na svoji 44. dopisni seji, dne 2. 3. 2018, s sklepom št. 301/2018 in 47. dopisni seji, dne 25. 4. 2018, s sklepom št. 309/2018 sprejel Svet Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. 


SKZG je poslovanje v letu 2017 zaključil s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 1.485.659,00 evrov, kar je posledica izplačila visokih odškodninskih zahtevkov v denacionalizacijskih postopkih za nemožnost uporabe nepremičnin, predvsem gozdov vrnjenih v naravi. Izplačane odškodnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški so v poročevalnem obdobju znašale 5.851.526,00 evrov in predstavljajo najvišje izplačilo odškodnin glede na vsa pretekla leta. Po dejanski rabi SKZG upravlja z 59.386 ha kmetijskih zemljišč, ki so primerna za kmetijsko obdelavo, kar pomeni 8,8 % vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji. 


SKZG ima sklenjenih 16.636 zakupnih, najemnih in brezplačnih pogodb (16.677 v letu 2016) s katerimi oddaja 53.317 ha kmetijskih zemljišč (54.119 ha v letu 2016). Povprečna letna zakupnina je v letu 2017 znašala 136 evrov/ha (146 evrov/ha v letu 2016). SKZG je odkupil 654,37 ha zemljišč za skupni znesek 7.822.162,00 evrov oziroma po povprečni ceni 1,20 evra/m2. V postopkih menjave je SKZG odtujil 17,4 ha zemljišč, hkrati pa pridobil 17,2 ha zemljišč. 


Zaradi oddelitve gospodarjenja z gozdovi je pri realizaciji poslovanja primerjava realizacije 2016/ realizacija 2017 nastala bistvena razlika na prihodkovni in odhodkovni strani. 

 

*    *     *

Odgovor Vlade RS na poslansko vprašanje v zvezi s poginom ptic na Ptujskem jezer 

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi s poginom ptic na Ptujskem jezeru.


Poslanca DZ RS med drugim zanima, kdaj bodo znani rezultati analiz poginulih ptic, ali je možnost širjenja strupa tudi na preostali del ekosistema in ljudi, kdo je odgovoren za pomor ptic in bo za to odgovarjal? Sprašuje še, ali bodo pristojne službe izvajale monitoring okolja, kjer je prišlo do zastrupitve in se je le-ta širila naprej. Ob koncu še zahteva, da se uveljavi vse potrebne ukrepe, da se zagotovi varnost in zdravo življenjsko okolje za vse.


Vlada RS je poslancu v svojem odgovoru poslala podroben opis postopka ugotavljanja pogina ptic. Glede na rezultate analiz in končne ugotovitve, ki niso dokazale vzroka pogina, se bo o morebitnih nadaljnjih preiskavah UVHVVR posvetovala z domačimi in tujimi strokovnjaki s področja okolja, ornitologije, veterine. Do sedaj so izključeni vzroki pogina galebov z vidika kužnih bolezni živali in zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev, vključenih v analizo, ki sta področji iz pristojnosti UVHVVR. Zaključno poročilo o tem je bilo objavljeno na spletnih straneh UVHVVR.


Iz previdnostnega načela je tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v zvezi s poginom ptic pripravil obvestilo s splošnimi ukrepi za varovanje zdravja ljudi. Prebivalcem, ki na prostem naletijo na poginulo žival svetujejo, da se izogibajo kakršnemukoli kontaktu s poginulo živaljo, ter da pokličejo na številko 112. Opozorili so, da je posebna previdnost potrebna na površinah, ki jih za izvajanje aktivnosti v naravi uporabljajo šolarji in kjer se igrajo otroci. Svetovali so, da v takih primerih odrasli površine predhodno pregledajo. Tudi če pri pregledu niso naleteli na poginulo žival, naj otroke v naprej seznanijo in opozorijo na pravilno ravnanje. Posebej so obvestili šole in vrtce. Povezali so se tudi z Zdravstvenim inšpektoratom RS glede nadzora na vodovarstvenih območjih ter z zdravstvenim domom Ptuj in Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor glede morebitnega povečanega števila obiskov ljudi s simptomi in znaki, ki bi bili lahko kakorkoli povezani s poginom ptic. Do sedaj niso prejeli informacij o morebitnem škodljivem vplivu na zdravje ljudi.  


Vlada še odgovarja, da gre po mnenju pristojnih za enkraten dogodek. Novi pogini rečnih galebov ali drugih vrst ptic niso bili zabeleženi, glede na obseg pogina pa sklepajo na točkovno kontaminacijo oziroma onesnaženje okolja. 


Dosedanje analize niso pokazale na določeno toksično substanco ali skupino substanc na podlagi česar bi bilo mogoče sklepati na možnega povzročitelja pogina ptic. UVHVVR nadaljuje z aktivnostmi v smeri ugotovitve možnih vzrokov pogin.


Ptujsko jezero je vključeno v reden program spremljanja ekološkega in kemijskega stanja (del monitoringa okolja) v skladu s Programom monitoringa voda za obdobje 2016 – 2021. Širitev aktivnosti ciljnega monitoringa določenih substanc pa je mogoče sprejeti le na podlagi znanega vzroka pogina ptic. Zastrupitev je glede na zbrana dejstva najverjetneje enkratni dogodek in se ni širila naprej. 


UVHVVR v okviru svojih pristojnosti redno izvaja aktivnosti v okviru svojih pristojnosti kot tudi obravnava izredne dogodke, kot je zadnji primer na Ptujskem polju.


*    *    *