Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Prihodnji teden bo v znamenju gozdov v povezavi s kulturo

Ljubljana, 25. 5. 2018 – Teden gozdov je vsakoletna prireditev, ki konec meseca maja še posebej poveže institucije na področju gozdov in gozdarstva, da v skrbi za gozd pod izbranim motom širši družbi skupaj predstavijo pomen gozda in gozdarstva za njeno blaginjo. Teden gozdov letos poteka med 28. majem in 3. junijem, zaznamuje pa ga vrsta prireditev pod skupnim naslovom »Gozd je kultura«. Gozdarstvo se s tem priključuje obeleževanju evropskega leta kulturne dediščine 2018. Dediščina trajnostnega gospodarjenja z gozdom kot največjim slovenskim naravnim bogastvom je tudi kulturna vrednota, ki je rezultat načrtnega in skrbnega dela predhodnih generacij in na katero smo lahko v Sloveniji upravičeno ponosni.

Gozd je v Sloveniji simbol prepoznavnosti države in odraz njenega odnosa do trajnostnega razvoja, s katerim se poskuša zagotoviti trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema, življenjskih združb rastlin in živali in njihovih življenjskih prostorov ter trajnostna raba in upravljanje vira. Gozd ni samo obnovljivi vir lesa, ki ga moramo trajnostno upravljati, ampak predstavlja tudi izredno bogastvo biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ki so osnova za ekološko ravnotežje v naravi. Gozd je ekosistem, ki prispeva k ohranjanju dobrega stanja nadzemnih in podzemnih voda, ohranjanju kvalitetnih virov pitne vode, ohranjanju zdravja prebivalcev in ohranjanju kulturne dediščine. V gospodarjenje z gozdom je vključeno tudi varovanje naravne in kulturne dediščine v gozdovih. Gozd je pogosto navdih za kulturna in umetniška dela, les pa je v izdelkih in v različnih drugih svojih rabah pogosto del slovenske kulture. Odnos družbe do gozda in njegove rabe je odraz njene kulture. 


Slovenske gozdove v zadnjih letih zaradi podnebnih sprememb pestijo naravne ujme v obsegu, ki ga v zgodovini ne pomnimo. Po žledolomu v februarju 2014, ko je bilo poškodovanih preko 9 milijonov m3 drevja, so v naslednjih treh letih podlubniki poškodovali nadaljnjih 6,5 milijonov m3 drevja. V decembru 2017 je eno petino slovenskih gozdov dodatno prizadel še močan vetrolom, ki je poškodoval nadaljnja dobra 2 milijona m3 drevja, največ na Kočevskem, Notranjskem in Koroškem.


Sanacija posledic decembrskega vetroloma trenutno poteka pospešeno. Po najnovejših podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo do sredine maja posekanih za dober milijon m3 poškodovanega drevja, kar predstavlja približno polovico lesne mase, ki je bila poškodovana v decembrskem vetrolomu v gozdovih. Obsežno razmnožitev podlubnikov po žledolomu v letu 2014 smo do spomladi 2018 uspeli omejiti, ob nepravočasni sanaciji novih poškodb gozdov pa se lahko zgodba ponovi. 


Obnova poškodovanih gozdov poteka tako po naravni poti kot s saditvijo sadik gozdnega drevja.


Skupno bo zaradi naravnih ujm v zadnjih letih potrebno obnoviti za dobrih 30.000 ha gozda, od tega s saditvijo sadik okoli 1600 ha, za kar potrebujemo skoraj 1.000 000 sadik letno. Spomladi 2018 je bilo tako posajenih 220 ha gozda s preko 450.000 sadikami gozdnega drevja. Obnova gozdov se bo nadaljevala v jeseni, težave pa so pri zagotavljanju ustreznih sadik zaradi slabega obroda semena gozdnega drevja v zadnjih letih. Zaradi ugodnih razmer v času spomladanskega cvetenja lahko letos pričakujemo bolj obilen obrod semena gozdnih drevesnih vrst.

 

*    *     *

 

Ob slovenskem Tednu gozdov 2018 ki torej letos poteka v znamenju kulture in Evropskega leta kulturne dediščine 2018, pripravljajo Zavod za gozdove Slovenije in ostale gozdarske inštitucije vrsto prireditev in dogodkov, skupaj preko 80. Uvodna prireditev bo 26.5.2018 v Cerovem pri Grosuplju, povezali pa jo bomo z otvoritvijo nadgradnje naravoslovne krožne učne poti »Po sledeh vodomca« in vaškega jedra Cerovo, s predstavitvijo turističnega razvoja občine Grosuplje in s srečanjem Evropohod 2018.


Likovna podlaga Tedna gozdov 2018 je delo Caroline Ulaga, učenke iz Izole, ki je naslikala sliko »Tišina – solze dreves v noči«. S svojim likovnim delom je zmagala na evropskem likovnem natečaju organizacije FAO ob Evropskem tednu gozdov 2017. Njen motiv ponazarja stisko slovenskih gozdov, ki so jih v zadnjih letih prizadele obsežne naravne ujme.

 

V gospodarjenje z gozdom je vključeno tudi varovanje naravne in kulturne dediščine v gozdovih. Gozd je pogosto navdih za kulturna in umetniška dela, les pa je v izdelkih in v različnih drugih svojih rabah pogosto del slovenske kulture. Odnos družbe do gozda in njegove rabe je odraz njene kulture. Kako lahko in mora sleherni izmed nas, ki vstopa v gozd, kulturno skrbeti zanj, je vsem prijazno pojasnjeno v zloženki Skrbno z gozdom ... Kdor da kaj nase bo poskrbel, da bo gozd po njegovem obisku takšen, kakršen je bil kot je vstopil vanj.