Skoči na vsebino

NOVICA

Državna sekretarka mag. Strniša na zasedanju Višegrajske skupine kmetijskih ministrov na Madžarskem

Bábolna, Madžarska, 12. in 13. junij 2018 – Državna sekretarka mag. Tanja Strniša se je udeležila dvodnevnega srečanja kmetijskih ministrov držav Višegrajske skupine (Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška) ter Bolgarije, Romunije, Slovenije, Hrvaške in Baltskih držav. Glavni temi pogovorov sta bili prihodnost Skupne kmetijske politike EU (SKP) in razmere na kmetijskih trgih. 

Prvi dan zasedanja je državna sekretarka mag. Tanja Strniša v razpravi poudarila, da za ambiciozne cilje SKP potrebujemo primerno financiranje. Po predlogu Evropske komisije se sredstva v evropskem proračunu za SKP zmanjšujejo za 5% v trenutnih cenah in za 12% v cenah za leto 2018. Za Slovenijo je ta rez še bistveno večji; sredstva za neposredna plačila so namreč nižja za 3,9% in sredstva za razvoj podeželja 15% v trenutnih cenah. Po besedah državne sekretarke to za Slovenijo ni sprejemljivo. 

 

Izpostavila je, da predlog Evropske komisije, da bi se povečali nacionalni deleži sofinanciranja kmetijske politike, ni primeren, saj bo naletel na nestrinjanje finančnih ministrov držav članic. Slovenija bo zaradi novih stopenj sofinanciranja še posebej izpostavljena v zahodni kohezijski regiji, ki predstavlja prehodno regijo. Slovenija se zavzema tudi za to, da se ohrani deleže ovojnice neposrednih plačil, ki se nameni za proizvodno vezana plačila: 13% plus 2% za beljakovinske rastline. 

 

Strniševa je izrazila skrb, da bo novi izvedbeni model, ki sicer za države članice prinaša več prožnosti pri oblikovanju ukrepov kmetijske politike, zahteval bistveno več dodatnih administrativnih bremen, kot je bilo napovedano v Sporočilu Komisije o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva. S tem ne bi dosegli enega izmed glavnih ciljev reforme: prepotrebne poenostavitve izvajanja SKP. Slovenija se zato zavzema, da se v pogajanjih doseže poenostavitve na področjih strateškega planiranja, procesa potrjevanja, spremljanja in evalvacije. 

 

V nadaljevanju so ministri in državni sekretarji izmenjali informacije o dogajanju na kmetijskih trgih in izrazili stališča do možnih intervencijskih ukrepov na ravni EU. 

Drugi dan zasedanja je minil v luči podpisa skupne izjave o viziji vzhodno in srednjeevropskih držav za na znanju temelječe kmetijstvo, akvakulturo in gozdarstvo v bioekonomiji imenovani “BIOEAST”. V sprejetem dokumentu se države podpisnice, med njimi tudi Slovenija, zavzemajo za povečana vlaganja v raziskave s področja biogospodarstva (predvsem iz postavke za raziskave v predlaganem proračunu EU za obdobje 2021-2027 v višini 10 milijard EUR), podpiranje mehanizmov krožnega gospodarstva in za družbo recikliranja ali t.i. “zero waste”. V uvodni predstavitvi organizatorjev je bila kot zgled “zero waste” mest izpostavljena Ljubljana kot vodilna na tem področju v Evropi. 

 

V razpravi pred podpisom skupne izjave je državna sekretarka izpostavila, da Evropska unija potrebuje strateško naravnano agendo raziskav in inovacij na področju biogospodarstva. To bo namreč doprineslo k ustreznejšemu postavljanju prioritet regionalnih potreb v kmetijskem sektorju.  

 

 

*    *    *