Skoči na vsebino

NOVICA

24. 7. 2014

Novosti na področju ureditve vožnje v naravnem okolju

Ljubljana, 24. Julija 2014. V začetku julija je stopila v veljavo Novela zakona o ohranjanju narave, ki uvaja pomembne novosti tudi na področju ureditve vožnje v naravnem okolju. Te novostih in njihovo izvajanje so danes podrobneje predstavili na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje.

Uvodoma je vlogo MKO pri urejanju vožnje v naravnem okolju predstavil Uroš Vajgl iz Direktorata za okolje. Mag. Jelka Kremesec Jevšenak pa novosti na področju ureditve vožnje v naravnem okolju v Zakonu o ohranjanju narave. O pridobitvi predhodnega soglasja ZRSVN za prireditve je govorila Tina Klemenčič iz Zavod RS za varstvo narave. Nadzor izvrševanja določb ZON pri vožnji v naravnem okolju pa Eva Polanc, (Pravnosistemski sektor Direktorata za okolje), Nevenka Žvokelj ter Andrej Drašler iz Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje in Alojz Sladič iz Policije (MNZ).


Ureditev vožnje v naravnem okolju je eno od pomembnih področij varstva narave, ki je že vse od leta 1995 urejeno s posebno uredbo. Ta uredba je v naravnem okolju zaradi varstva narave prepovedovala zlasti vožnjo z vozili na motorni pogon in s kolesi v »rekreacijske namene«. Po drugi strani pa je bilo prepovedano tudi organiziranje voženj v naravnem okolju, kar je posledično onemogočilo javne prireditve v ta namen.  Nadzor nad izvajanjem uredbe in sankcioniranje kršitev nista bila ustrezna oziroma se nista izvajala. V zadnjem času se je bistveno povečalo število vozil, ki so namenjena rekreaciji in vožnji po brezpotjih, površin, kjer bi se ta vozila lahko vozila, pa ni bilo. Tudi razvoj kolesarstva, zlasti gorskega kolesarstva kot pomembne rekreacijske dejavnosti in turistične panoge, je v zadnjem času v velikem porastu. To je pripeljalo do stanja, ko pravna ureditev ne ustreza več družbenim razmeram, zaradi česar jo je bilo treba spremeniti. Zaradi tega so bile določbe te uredbe v zadnjih letih predmet intenzivnega obravnavanja in iskanja novih rešitev, ki bi na primeren način reševale nastalo situacijo na tem področju. Ministrstvo je zaradi navedenega pripravilo novelo Zakona o ohranjanju narave, v katero je vključilo tudi ureditev vožnje v naravnem okolju. Novosti, tako na področju vožnje z motornimi vozili  kot kolesi v naravnem okolju in organiziranja javnih prireditev je predstavila Mag. Jelka Kremesec Jevšenak.

 

Poudarila je, da je cilj novele zakona celovita ureditev področja vožnje v naravnem okolju ob upoštevanju javnega interesa ohranjanja narave in legitimnih zasebnih interesov lastnikov vozil na motorni pogon in koles do rekreacijske oziroma športne vožnje v naravi. Glede na uredbo iz leta 1995 so v noveliranem zakonu ohranjene tiste prepovedi, za katere je bilo na podlagi ocene stanja ugotovljeno, da so potrebne za varstvo narave, ob tem pa veljavna ureditev tudi delno sprošča vožnjo v naravnem okolju in daje možnosti za vožnjo v posebej določenih območjih za šport in rekreacijo, ki pravno sicer niso dela naravnega okolja, dejansko pa lahko imajo te površine vse želene kvalitete narave.

 

Vozila na motorni pogon so v noveli zakona opredeljena na enak način kot dosedaj. V noveli zakona so se ohranile prepovedi vožnje, parkiranja, ustavljanja in organiziranja voženj z vozili na motorni pogon v naravnem okolju, ob tem da to ne velja za opravljanje dejavnosti kmetijstva, gozdarstva, čebelarjenja in druge posebej navedene dejavnosti ter za službene in druge tem podobne vožnje. Vse te izjeme so v predlogu zakona izrecno naštete.

 

Nova pravna ureditev ohranja pojem naravnega okolja za namene ureditve vožnje. Ta pojem je ožji od pojma narave in je spremenjen v toliko, da posebej določa, da v naravno okolje ne sodijo posebej določena območja za rekreacijo in šport (poligoni). Predlagana rešitev zaradi tega predvideva, da se bo v okviru občinskih prostorskih načrtov določilo posebna območja za rekreacijo in šport, ki bodo izrecno vključevala tudi vožnjo z vozili na motorni pogon, kar pomeni, da bodo ta območja v postopkih okoljskih presoj tudi ocenjena kot primerna za namene vožnje z vozili na motorni pogon. Na ta način bo odpravljena pravna praznina na tem področju. Taka območja bodo lahko za vožnjo z vozili na motorni pogon posebej urejena z gradbenimi deli ali pa bodo samo takim vožnjam namenjena. Naravno okolje so območja izven naselij in cestnega omrežja ter gozdnih cest in območij, ki so z občinskimi prostorskimi akti določena kot površine za rekreacijo in šport, in ki vključujejo tudi rabo za vožnjo z vozili na motorni pogon, izven objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture, ter izven območij rudarskih operacij.

 

Novela zakona, na enak način kakor je bilo urejeno dosedaj dopušča ustavitev ali parkiranje vozil na motorni pogon v pasu 5 m izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča. Dodana pa je nova izjema glede na dejanske razmere, in sicer je dopuščeno začasno parkiranje ob javnih prireditvah. To območje šteje za prireditveni prostor.

 

V veljavi so ostale vse dosedanje izjeme glede izključitve veljavnosti ureditve za določene dejavnosti in vožnje v naravnem okolju. Dodajajo pa se še nove. Izjeme veljajo za opravljanje javnih služb, izvajanje inšpekcijskih nadzorov, policijo in druge organe pregona, obrambo, zaščito in reševanje, Slovensko vojsko, gospodarjenje v gozdu, upravljanje z divjadjo in ribami, kmetijska dela, čebelarjenje, urejanje vodotokov, infrastrukturnih objektov, smučarskih prog, reševanje ob naravnih in drugih nesrečah ter za dostop do objektov izven naselji in druge tem podobne vožnje.

 

Izjeme za službene in podobne vožnje veljajo le, če dostop ni mogoč po javnih cestah. Če je dostop mogoč po obstoječih nekategoriziranih cestah ali drugih prometnih površinah, se tudi službene in podobne vožnje opravljajo izven naravnega okolja – ni torej dovoljeno, da bi  vozili v naravnem okolju po bližnjicah.

 

Nova iizjema velja tudi za dostop do objektov, ki niso neposredno povezani z javnimi cestami in nekategoriziranimi cestami, ki se uporabljajo za javni cestni promet. Do takih objektov je seveda dovoljeno dostopati tudi po nekategoriziranih cestah, ki se ne uporabljajo za javni cestni promet (npr. kolovoz), ki po tem zakonu spada v naravno okolje.

 

Popolna novost, ki je vključena v novelo, je izjema od prepovedi vožnje z vozili na motorni pogon, ki se nanaša na organiziranje javnih prireditev. Le ta se umešča v veljavno ureditev, ki je sicer urejena z zakonom, ki ureja javna zbiranja. Izrecno je določeno, da gre za izjemo od določb zakona, ki ureja gozdove in določb zakona, ki ureja kmetijska zemljišča, kar pomeni, da se s tem dopušča organiziranje javnih prireditev z vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju. Tako je mogoče pod zakonsko določenimi pogoji (časovne in prostorske omejitve) organizirati javne prireditve z vozili na motorni pogon v naravnem okolju, pri čemer je ob tem predvideno predhodno soglasje ZRSVN v okviru katerega bosta morala pozitivno mnenje podati tudi Zavod za gozdove Slovenije in kmetijsko svetovalna služba, vsaka organizacija za svoje področje. Soglasje se bo lahko podalo s pogoji, ti pogoji pa bodo del dovoljenja za javno prireditev. Organizator prireditve je dolžan po končani prireditvi prireditveni prostor sanirati oziroma ga v kar največji možni meri približati predhodnemu stanju.

 

V noveli zakona se je opustila prepoved organiziranih voženj v zavarovanih območjih in v gozdnem prostoru, kjer je v zavarovanih območjih veljala tudi za ceste. Če se bo izkazala potreba po prepovedi, se bo to izvedlo z aktom o ustanovitvi zavarovanega območja. Z Zakonom o gozdovih je vožnja z vozili na motorni pogon v gozdnem prostoru že ustrezno urejena.


Novela prinaša tudi obveznost evidentiranja in označevanja vozil na motorni pogon, ki niso namenjena za vožnjo po cesti, in zaradi tega niso označena in jih ni mogoče identificirati. Za izvajanje zadevnih določb zakona bo treba vzpostaviti in upravljati ustrezno evidenco, ki za vozila na motorni pogon še ne obstaja. Za vzpostavitev in upravljanje nove evidence je pristojno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Uveljavitev teh določb zakona je zaradi zahtevnosti zamaknjena za dve leti, pri čemer bo moralo za to pristojno ministrstvo v enem letu po uveljavitvi novele zakona sprejeti podzakonski predpis, s katerim bo uredilo podrobnejši način vpisa v evidenco vozil na motorni pogon, vsebino vloge za vpis v evidenco vozil na motorni pogon, vključno z načini dokazovanja lastništva vozila na motorni pogon, način upravljanja evidence, obrazec potrdila o vpisu v evidenco vozil na motorni pogon in podrobnejši način označitve vozil na motorni pogon.


Predlog novele Zakona o ohranjanju narave, ki ga sprejela Vlada RS, določb o vožnji s kolesom v naravnem okolju ni vseboval, saj se je Ministrstvo za kmetijstvo za kmetijstvo in okolje odločilo, da določbe o urejanju vožnje s kolesom v naravnem okolju, zaradi nasprotovanj nekaterih javnosti, umakne iz predloga zakonskega besedila. To področje naj bi se pozneje uredilo z uredbo, izdano na podlagi Zakona o ohranjanju narave.

 

V postopku sprejemanja predloga zakona v Državnem zboru pa je bila ureditev vožnje s kolesi v naravnem okolju vključena v predlog zakona na predlog poslancev na seji matičnega delovnega telesa. Uveljavljena ureditev je temeljila na naslednji obrazložitvi: »Izhajajoč iz obremenjevanja, ki ga vožnja s kolesom povzroča v naravi, in upoštevajoč strokovna priporočila in stališča zainteresirane strokovne in druge javnosti: kolesarskih združenj, zvez in posameznikov, lastnikov zemljišč, kmetovalcev in njihovih asociacij, planincev, lovcev, ribičev, tabornikov, naravovarstvenikov, turističnih združenj in drugih deležnikov, se vožnja s kolesom v naravnem okolju dovoljuje na utrjenih poteh, če temu ne nasprotujejo lastniki ali upravljavci teh poti.«.

 

V veljavi ostajajo določbe Zakona o planinskih poteh, kjer se lahko vozi s kolesom v naravnem okolju samo po tistih planinskih poteh, ki so posebej označene, da je tam vožnja s kolesi dovoljena. Prav tako ostajajo v veljavi tudi določbe Zakona o gozdovih, da se lahko vozi s kolesom v naravnem okolju po tistih gozdnih vlakah in gozdnih poteh, ki so posebej označene, da je tam vožnja s kolesi dovoljena. Vožnja s kolesom je dovoljna tudi po vseh gozdnih cestah in javnih in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, ker te ceste ne sodijo v naravno okolje.

 

Na ministrstvu menimo, da predstavlja uveljavljena rešitev dober kompromis, ker po eni strani sprošča vožnje s kolesi na utrjene poti, pri čemer ohranja pravico lastnika oziroma upravljavca, da temu lahko nasprotuje.

 

Z dovoljevanjem javnih prireditev za vožnjo s kolesi v naravnem okolju je dana možnost organiziranja teh prireditev, ki je bila prej prepovedana. Bistveno novost pa vidimo v določitvi območij za šport in rekreacijo, kjer je vožnja s kolesi dovoljena, kar pomeni, da se v takih območjih, ki bodo določena v občinskih prostorskih aktih, lahko uredijo poligoni, kolesarski parki in podobna območja. Glede kolesarske infrastrukture je naše stališče, da gre za utrjene poti, pri čemer je od ureditve na področju graditve objektov odvisno, na podlagi kakšnega dovoljenja ali pa brez njega se bo le ta gradila oziroma umeščala v prostor.

 

S stališča resorne pristojnosti našega ministrstva ocenjujemo, da so vsebine v zakonu ustrezno urejene. Za razvoj področja gorskega kolesarjenja oziroma kolesarjenja na sploh kot rekreacijske dejavnosti oziroma turističnega produkta pa menimo, da je treba poiskati drugo resorno ministrstvo, ki bo usklajevalo te aktivnosti. Pri tem pa smo seveda pripravljeni sodelovati. V okviru izvajanja novele Zakona o ohranjanju narave bomo o pričakovanih posledicah na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov obvestili tudi ministrstvo, pristojno za prostor in  se skupaj z njimi obrnili na občine, kot nosilce prostorskega razvoja.

 

Nadzor vožnje v naravnem okolju je primerno urejen, koliko pa ga bo treba še okrepiti, pa se bo pokazalo tekom izvajanja zakona. Okrepljena so pooblastila naravovarstvenih nadzornikov, ki imajo poleg inšpektorjev za okolje pristojnost celovitega nadzora vožnje v naravnem okolju (z vozili na motorni pogon in s kolesi). Vožnjo s vozili na motorni pogon pa v naravnem okolju poleg inšpektorjev za okolje in naravovarstvenih nadzornikov nadzirajo tudi policisti ter kmetijski, gozdarski, lovski in ribiški inšpektorji.

 

Med pooblastili policistov, naravovarstvenih nadzornikov in inšpektorjev je posebej urejen tudi zaseg vozila na motorni pogon, če voznik stori prekršek v kvalificiranih okoliščinah (vožnja nad gozdno mejo in kršitve varstvenih režimov v zavarovanih območjih ter povratništvo).

 

Predstavnika Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje sta povedala, da bodo okoljski in gozdarski inšpektorji, od konca julija do konca septembra, na območju celotne države, izvajali poostren nadzor vožnje v naravnem okolju skupaj z nadzorom po Uredbi o varstvu samoniklih gliv. Opozorila sta tudi na neusklajenost veljavnih glob v pravkar sprejetih spremembah Zakona o ohranjanju narave. Globa za kolesarja, ki krši določila vožnje v naravnem okolju (lažji prekršek) je 100 €, globa za posameznike, ki se vozijo, ustavijo ali parkirajo vozila na motorni pogon, tudi motoriste pa znaša od 40 do 100 €.

 

Predstavnik Direktorata Uroš Vajgl za okolje pa je že uvodoma povedal, da bo ministrstvo na to neskladje, do katerega je prišlo v postopku sprejemanja novele zakona v Državnem zboru RS, opozorilo novo vlado in predlagalo ustrezno spremembo Zakona o ohranjanju narave. Dokler pa le ta ne bo sprejeta se bo nadzor in sankcioniranje kršitev opravljalo na podlagi veljavnega zakona.

 

 

*   *   *

 

Tonski posnetki:

 

Predstavitve: