Skoči na vsebino

NOVICA

17. 2. 2017

Nova kmetijska zemljiška politika za zagotovitev funkcije kmetijstva, večje prehranske varnosti in poseljenosti podeželja

Ljubljana, 17. 2. 2017 – Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je danes potekala javna predstavitev Strokovne podlage za prenovo ureditve kmetijske zemljiške politike, ki se jeje udeležil tudi minister mag. Dejan Židan. Dokument podaja tri modele pravnega urejanja področja kmetijske zemljiške politike; vsak model predstavlja prednosti in slabosti oz. predloge rešitev pri prometu s kmetijskimi zemljišči, njihovemu zakupu, pri zaščitenih kmetijah ter gospodarjenju z državnimi zemljišči. Minister je v nagovoru dejal, da »v Sloveniji do sedaj nismo imeli tako dobrega in strokovnega pregleda kmetijske zemljiške politike«. Zato je, po besedah ministra, v naslednjem obdobju edinstvena priložnost, da vsa zainteresirana javnost aktivno pristopi in sodeluje pri pripravi enega najpomembnejših dokumentov v Sloveniji s področja kmetijstva. V naslednjem tednu bodo gradiva objavljena na spletni strani MKGP, objavljena pa bo tudi časovnica regijskih posvetov po Sloveniji, na katerih bodo naslednje tri mesece potekale predstavitve, javne razprave, zbiranje mnenj in stališč o ureditvi tega področja.

Kmetijska zemljišča so naravna dobrina, pomembna za pridelavo hrane, varovanje okolja, ohranjanje kulturne krajine in poseljenosti podeželja ter opravljanje ekoloških funkcij. Ena izmed pomembnih nalog kmetijstva je zagotavljanje primerne stopnje samooskrbe in prehranske varnosti. Ker pa se obseg kmetijskih zemljišč zaradi intenzivne pozidave in zaraščanja vztrajno zmanjšuje, je ena ključnih nalog ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, zagotoviti obdelanost kmetijskih zemljišč in njihovo ustrezno varstvo pred trajnimi spremembami. Zmanjšuje se tudi rodovitnost tal, kar je posledica erozije, zmanjšanja organske snovi v tleh, zaslanjanja tal in podnebnih sprememb. Dejstvo je, da zmanjševanje površine kmetijskih zemljišč v nesorazmernem obsegu ogroža zagotavljanje prehranske varnosti, uresničevanje večnamenske funkcije kmetijstva in ohranjanje poseljenosti podeželja. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zato z aktivno kmetijsko politiko zagotavlja preglednejšo in učinkovitejšo zaščito ter upravljanje s kmetijskimi zemljišči. 


Danes predstavljeni dokument - Strokovna podlaga za prenovo ureditve kmetijske zemljiške politike vsebuje:

a. Analizo obstoječega stanja področja kmetijske zemljiške politike v Sloveniji: učinki obstoječe ureditve kmetijske zemljiške politike, ugotovitev problemov različnih deležnikov, katerih se kmetijska zemljiška politika dotika.


b. Primerjalno pravni pregled (narejen za Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Dansko, Italijo, Madžarsko, Hrvaško in Slovaško): 

- prometa s kmetijskimi zemljišči,

- zakupa kmetijskih zemljišč,

- posebnosti pri dedovanju kmetijskih zemljišč oziroma kmetij,

- upravljanja z državnimi zemljišči.


c. 3 modele pravnega urejanja področja kmetijske zemljiške politike (ureditev prometa s kmetijskimi zemljišči, ureditev zakupa kmetijskih zemljišč, ureditev zaščitenih kmetij, ureditev zakupa, prodaje in upravljanja zemljišč v lasti države).


Strokovno podlago za prenovo ureditve kmetijske zemljiške politike so pripravili izvajalci projekta – Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije, Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in podjetjem Miha Juhart, svetovanje, s. p. V okviru priprave strokovne podlage sta bili izvedeni dve tematski delavnici z zainteresiranimi deležniki (strokovna javnost, javna uprava, kmetje in lokalne skupnosti). Dokument je namenjen pripravi izhodišč za celovito prenovo področja kmetijske zemljiške politike, trije predlagani modeli bodo poslani v javno razpravo. Na podlagi izsledkov javne razprave pa bodo pripravljena izhodišča za spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih.


                                                                         *   *   *

 

Izdelava strokovne podlage za prenovo ureditve kmetijske zemljiške politike (odgovorni vodja projekta: prof. dr. Andrej Udovč)