Skoči na vsebino

NOVICA

13. 4. 2017

130. seja Vlade RS

Ljubljana, 13. 4. 2017 - Vlada je na današnji seji obravnavala pet točk iz delovnega področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vlada RS je sprejela Uredbo o izvajanju ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020. S sprejetjem Uredbe je vzpostavljena podlaga za objavo prvih javnih razpisov v okviru ukrepa Sodelovanje, in sicer za namen vzpostavitve in razvoja kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter diverzifikacije dejavnosti na kmetijah. 

 

Z ukrepom Sodelovanje, ki je eden od najbolj izpostavljenih ukrepov na področju politike razvoja podeželja na ravni EU, želimo vzpostaviti predvsem tesnejše sodelovanje med različnimi akterji, ki lahko prispevajo k izboljšanju in utrditvi ekonomskega položaja kmetij preko razvoja kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov oziroma razvoja novih dejavnosti na kmetiji. Sodelovanje med omenjenimi akterji, katerega središče je kmetijsko gospodarstvo oziroma kmetija, bo prispevalo k razvoju novih proizvodov in storitev z višjo dodano vrednostjo na podeželju ter boljšemu izkoriščanju prednosti na ekonomskem, prehranskem, okoljskem in širšem socialnem področju. Takšen pristop prinaša odziv na naraščajoča pričakovanja potrošnikov po večji ponudbi kakovostnejših proizvodov in storitev. Za primarne proizvajalce in druge akterje pa pomenijo številne nove tržne priložnosti. S tem ukrepom sledimo zgledom dobrih praks iz tujine, kjer so tovrstni načini sodelovanja oziroma partnerstva med kmetijami in drugimi akterji na podeželju že dobro uveljavljeni.  

 

Z izvajanjem prvega podukrepa, ki je namenjen razvoju kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, bomo doprinesli k promociji lokalne hrane, večji oskrbi javnih zavodov z lokalno pridelano hrano, h krepitvi in tesnejšemu sodelovanju med proizvajalci, predelovalci in končnimi potrošniki, zagotavljanju kakovosti na področju proizvodnje, predelave in trženja proizvodov, k večanju ponudbe kmetijskih proizvodov in živil z višjo dodano vrednostjo iz evropskih shem kakovosti oziroma nacionalne sheme Izbrana kakovost in nadstandardne reje živali, k uvajanju novih, inovativnih proizvodov, kar bo pomembno prispevalo k dvigu konkurenčnosti kmetijstva in živilstva in tudi k ustvarjanju novih delovnih mest v kmetijstvu in na podeželju. Temu podukrepu bomo namenili 3,8 mio eurov.

 

Z izvajanjem drugega podukrepa, ki je namenjen diverzifikaciji dejavnosti na kmetiji, pa bomo ob krepitvi obstoječih dejavnosti na kmetiji poskusno razvijali nove ter s tem posredno prispevali k širitvi možnosti za razvoj novih oblik dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, razvoju baze znanja, novih virov prihodkov na kmetiji in s tem h krepitvi sposobnosti preživetja kmetij in konkurenčnosti kmetijstva in ustvarjanju tržnih priložnosti kot odgovoru na potrebe družbe jutrišnjega dne. Na kmetiji se bo tako lahko poskusno izvedlo dnevno varstvo starejših in drugih ranljivih družbenih skupin, del učnega procesa s poudarkom na izobraževanjem o okolju in hrani, hkrati pa bo s tem dana možnost kmetu, da prenese svoje bogato znanje in izkušnje širši skupnosti. Eden od ciljev podukrepa je tudi medgeneracijsko sodelovanje. Temu podukrepu bomo namenili 1,9 mio evrov.

 

Za pridobitev podpore se zahteva vzpostavitev pogodbenega partnerstva. To je pomembna novost, ki jo prinaša sprejetje te Uredbe. V primeru podukrepa kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov se partnerstvo vzpostavi med kmetijskimi gospodarstvi in posredniki (zadruga, gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik), medtem ko se v primeru podukrepa diverzifikacije dejavnosti na kmetiji partnerstvo vzpostavi med kmetijami in pravnimi osebami s področja zdravstvenega, socialnega in invalidskega varstva ter izobraževanja (domovi za starejše, šole, humanitarne organizacije, socialna podjetja, zaposlitveni centri, izvajalci zdravstvenih storitev ipd.). 

 

Partnerstva se bodo s pripravljenimi projekti sodelovanja lahko prijavila na javna razpisa, ki bosta za vsak podukrep posebej objavljena v mesecu maju 2017. Pri obeh podukrepih znaša višina javne podpore do 100 odstotkov upravičenih stroškov. Znesek podpore pri podukrepu, ki je namenjen kratkih dobavnih verigam in lokalnim trgom, znaša med 45.000 evrov in 100.000 evri na posamezen projekt. Pri podukrepu, ki je namenjen diverzifikaciji dejavnosti na kmetiji, pa znesek podpore znaša do največ 45.000 evrov na projekt. Projekti trajajo dve ali tri leta. 

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

 

Uredba usklajuje določbe z drugo spremembo PRP 2014–2020, ki jo je Evropska komisija potrdila 13. decembra 2016. Uredbe, ki ureja izvajanje podukrepa, namenjenega mladim kmetom, med upravičence uvaja tudi samostojne podjetnike posameznike in pravne osebe.

 

Tako se vstop v podukrep omogoča tudi enoosebnim pravnim osebam, v katerih so mladi kmetje edini družbeniki in poslovodje. Zato so upravičenci mladi kmetje, ki so na dan oddaje vloge na javni razpis stari od 18 do vključno 40 let, imajo ustrezno znanje in usposobljenost in prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo kot kmetje ali samostojni podjetniki posamezniki ali kot družbe z enim družbenikom. Za pravne osebe so določeni vstopni pogoji in lahko kandidirajo le na sklopu A. V uredbi je med drugim usklajen tudi način izračunavanja primerljivih kmetijskih površin z novim pravilnikom o Registru kmetijskih gospodarstev in uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Upravičenec v poslovni načrt ne sme vključevati naložb v nepremičnino, ki ni v njegovi lasti ali solasti.

 

Kot ena od spodbud za zaposlovanje mladih na regionalni in lokalni ravni je podukrep del izvedbenega načrta Jamstvo za mlade 2016–2020.

 

Vlada RS je sprejela Mnenje o predlogu Zakona o spremembi Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-F), prva obravnava, EPA 1833 - VII, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejem predložil poslanec Andrej Čuš.

 

Poslanec v svojem predlogu predlaga, da bi lahko lastnik sklenil darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija, z nosilcem kmetije, ki je nosilec kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in je mladi kmet v skladu s pravilnikom o RKG oziroma je pridobil sredstva kot mladi prevzemnik kmetije, če od prevzema kmetije ni minilo več kot pet let. Prav tako predlaga, da se ob enakih pogojih med kmeti, uvrščenimi na isto mesto, pravico do nakupa določi na način, da se na prvo mesto uvrsti kmet, ki je mladi kmet.

 

Med razlogi za sprejem predloga zakona je navedeno, da je zemljiška struktura v Sloveniji slaba. Glavni cilj zakona je večja moč mladih pri nakupu in zakupu kmetijskih zemljišč, s tem pa znižanje stroškov gospodarjenja na kmetiji in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

 

Vlada je v letošnjem letu pristopila k celoviti prenovi področja kmetijske zemljiške politike. V februarju 2017 je bila izdelana Strokovna podlaga za prenovo ureditve kmetijske zemljiške politike, ki podaja tri možne modele pravnega urejanja področja kmetijske zemljiške politike. Za vsak model predstavlja predloge rešitev pri prometu s kmetijskimi zemljišči, njihovemu zakupu, pri zaščitenih kmetijah ter gospodarjenju z državnimi zemljišči. Strokovna podlaga s predlaganimi možnimi modeli je bila 24. februarja posredovana v javno razpravo (rok za pripombe: 30. 6. 2017), organiziranih bo tudi pet regijski posvetov. 

 

Glede na navedeno vlada ne podpira sprememb zakona, s katerimi se le parcialno rešuje področje prometa s kmetijskimi zemljišči. Vlada meni, da je treba k reševanju problematike na področju kmetijske zemljiške politike pristopiti celovito.

 

Vlada RS je sprejela Mnenje o predlogu Zakona o spremembi Zakona o kmetijstvu (EPA 1832-VII).

 

Poslanec Andrej Čuš je v predlogu Zakona o spremembi Zakona o kmetijstvu kot glavni cilj zakona opredelil pravično obravnavo kmetijcev in dela, ki ga opravljajo do ostale populacije. Tako bi naj predlog zakona uredil in odpravil temeljne sive lise na področju opravljanja dopolnilnih dejavnosti, področja porekla surovine, upravni postopek ter prodajo in trženje kmetijskih proizvodov.

 

Vlada RS njegovega predloga Zakona o spremembi Zakona o kmetijstvu (EPA 1832 - VII) ne podpira, saj predlog zakona, ki je v postopku sprejema v Državnem zboru rešuje problematiko bolj celovito.

 

Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z lokalno pridelano hrano v javnih zavodih.

 

Poslanec dr. Franc Trček je na Vlado RS naslovil vprašanje, zakaj ne ukrepa glede uporabe hrane lokalnih pridelovalcev v javnih zavodih ter omogoči zdravo prehrano in preživetje kmetovalcev oz. pridelovalcev lokalno pridelane hrane. Sprašuje tudi, katere ukrepe bo vlada nemudoma sprejela glede te problematike.

 

Vlada RS mu odgovarja, da sta spodbujanje kratkih oskrbnih verig in večji delež lokalne hrane ena od prioritet skupne kmetijske politike EU in tudi strateška usmeritev slovenske kmetijske politike v skladu z Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri«. Večje uveljavljanje načela kratkih nabavnih verig in s tem tudi večji delež lokalno pridelane hrane in slovenskih živilskih proizvodov v javnih naročilih v javnih zavodih je bil tudi eden od glavnih ciljev trinajstih regijskih konferenc o javnem naročanju hrane ter mnogih okroglih miz in posvetov na vseh kmetijsko-živilskih sejmih Agra v Gornji Radgoni. 

 

Vlada RS dviguje delež lokalne hrane tudi s posodabljanjem zakonodaje. Zadnja sprememba javno-naročniške zakonodaje je v veljavi od 1. aprila 2016, ko je v veljavo stopil nov Zakon o javnem naročanju. Prva podrobnejša vrednotenja javnih naročil, ki so bila izvedena konec leta 2016 v dveh javnih zavodih, kažejo, da je oskrbo s hrano mogoče doseči tudi z več kot 60 % slovenskimi blagovnimi znamkami. V obeh primerih se je povečalo tudi število kmetov, ki jim dobavljajo svojo hrano in živila neposredno. Oba omenjena javna zavoda sta v svojo oskrbo s hrano uspela vključiti tudi veliko živil iz različnih shem kakovosti (ekološka, integrirana, tudi že izbrana kakovost). Delež slovenske hrane v javnih zavodih po podatkih MKGP iz ankete, izvedene konec leta 2014, znaša 38,7 %. 

 

Pomembne so tudi aktivnosti, ki se izvajajo v okviru dneva slovenske hrane, ki ga je Vlada RS razglasila jeseni 2012. Dan slovenske hrane se obeležuje vsak tretji petek v novembru. Ena od osrednjih aktivnosti je projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), ki se izvaja v vrtcih, osnovnih šolah in zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. 

 

Vlada RS si obeta napredek pri uveljavljanju načela kratkih oskrbnih verig na podlagi izhodišč, ki jih je 1. aprila 2016 uveljavil ZJN-3, in spodbujanja k dobremu sodelovanju med naročniki in ponudniki oziroma med vsemi deležniki, ki se vključujejo v pridelovanje, predelovanje in oskrbo s hrano.

 

Na posvetih in izobraževanjih se srečujejo in soočajo naročniki in ponudniki hrane. Tu nastajajo priložnosti, ki jih Vlada RS ne bi rada izpustila, temveč izkoristila predvsem za spodbujanje sodelovanja med naročniki in vsemi deležniki in partnerji, ki sodelujejo na strani ponudbe. Prav tako se ozavešča pridelovalce in predelovalce hrane, naj se javljajo na javne razpise, ki jih objavljajo javni zavodi. 

 

Pri boljšem uveljavljanju načela kratkih oskrbnih verig imajo ključni pomen raziskave trga, ki jih javni naročniki izvedejo pred oblikovanjem svojega javnega naročila hrane. Z lastnimi raziskavami trga naročniki hrane in živil ugotovijo, kaj lahko nabavijo v neposredni bližini. Z dobrimi raziskavami trga se praviloma poveča delež lokalne hrane. 

 

Vse poudarki so vključeni tudi v Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025. Program je plod dela različnih ministrstev in je nastal pod koordinacijo Ministrstva za zdravje. Akcijski načrti za njegovo izvajanje bodo poleg doseganja ciljev, ki so pomembni predvsem z zdravstvenega vidika, prispevali tudi k dvigovanju deleža lokalne (slovenske) hrane v javnih zavodih.

 

V okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020 bo v okviru ukrepa Sodelovanje, natančneje v okviru podukrepa, namenjenega spodbujanju kratkih dobavnih verig in lokalnim trgom, upravičencu (ki se organizira kot partnerstvo več kmetijskih gospodarstev z vodilnim partnerjem, ki je zadruga, samostojni podjetnik posameznik ali gospodarska družba), dodeljeno večje število točk, če bo z lokalnimi proizvodi oskrboval enega ali več javnih zavodov. Na ta način se sledi strateškim ciljem glede povezovanja, spodbujanja lokalno pridelane hrane in večje oskrbe tudi javnih zavodov z omenjenimi proizvodi.

 

 

* * *