Skoči na vsebino

NOVICA

20. 4. 2017

131. seja Vlade RS

Ljubljana, 20. 4. 2017 - Vlada je na današnji seji sprejela šest točk z delovnega področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vlada RS je sprejela stališče k predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2015/2192 o razdelitvi ribolovnih možnosti v skladu s Protokolom o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju. Vlada RS podpira predlog uredbe.

 

Cilj predloga uredbe je med države članice EU razdeliti nove ribolovne možnosti glede na razpoložljivi presežek v skladu z določili Protokola k Sporazumu med Evropsko unijo in Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju za obdobje 2015–2019. Predlog uredbe slovenskega ribištva ne zadeva, saj slovenski morski ribiči izvajajo ribolov v severnem Jadranu.

 

Vlada RS je sprejela stališče k predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2017/127 glede nekaterih ribolovnih možnosti. Vlada RS podpira predlog uredbe in meni, da je treba v pogajanjih o predlogu uredbe upoštevati stališča tistih držav članic, ki jih predlog neposredno zadeva. 

 

Namen predloga je spremeniti Uredbo Sveta (EU) 2017/127, ki  določa ribolovne možnosti za leto 2017 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije. Navedene ribolovne možnosti se v obdobju veljavnosti običajno večkrat spremenijo, te spremembe odražajo na novo pridobljena znanstvena mnenja oziroma ukrepe, sprejete s strani regionalnih organizacij, mednarodnih komisij oziroma odborov, pristojnih za področje ribištva. Predlog uredbe slovenskega ribištva ne zadeva neposredno. 

 

Vlada RS je sprejela Mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, EPA 1831 - VII, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejem predložil poslanec Andrej Čuš. 

 

Poslanec g. Andrej Čuš je v Državni zbor Republike Slovenije vložil predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ) v katerem predlaga uvedbo prostovoljnega članstva v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) in ukinitev dosedanjega obveznega članstva. 

 

Predlog ZKGZ, bi z uvedbo prostovoljnega članstva spremenil status KGZS iz javnopravne v zasebnopravno zbornico - interesno združenje tistih, ki bodo plačevali članarino. V veljavnem ZKGZ je opredeljen položaj KGZS, ki je oseba javnega prava, ki ima javna pooblastila, v okviru katerih odloča o pravicah in obveznosti članov. Obvezno članstvo, s tem pa tudi obveznost plačevanja  članarine, katere višina je pod nadzorom države, sta zakonsko opredeljena. Iz veljavne pravno sistemske ureditve izhaja, da je KGZS reprezentativno telo, ki zastopa interese tistih, ki se ukvarjajo s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo v najširšem smislu. 

 

Predpisano obvezno zbornično članstvo in obveznost plačevanja članarine zagotavljata številčnost članstva in s tem predvsem reprezentativnost KGZS. Število članov bi se ob predlagani spremembi drastično zmanjšalo. Zagotovo bi bila ob tem ogrožena reprezentativnost, neodvisnost in strokovno delovanje zbornice. Posledično se preko obveznega članstva zagotavlja neodvisnost delovanja KGZS in v veliki meri tudi njena strokovnost in objektivnost. Brez obveznega članstva bi grozila nevarnost, da bi se torej število članov zmanjšalo, zbornica pa bi pri spremljanju kmetijstva in gozdarstva v državi izgubila reprezentativnost. Drugo dejstvo je, da ima članarina, ki izvira iz obveznega članstva, značaj javne dajatve. Če bi bilo članstvo v zbornici prostovoljno, bi bila tudi višina članarine stvar dogovora med člani. KGZS pri določanju višine članarine v obstoječem sistemu ni samostojna - njena višina mora biti v sorazmerju s tistim obsegom dejavnosti zbornice, zaradi katerega je članstvo obvezno, in k stopnji tega prispevka daje vlada vsakoletno soglasje. 

 

Po mnenju vlade predlog ZKGZS ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

 

Vlada RS je sprejela Mnenje o predlogu Zakona o spremembi Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-C), prva obravnava, EPA 1837 - VII, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejem predložil poslanec Andrej Čuš. 

 

Poslanec Andrej Čuš v Državni zbor Republike Slovenije vložil predlog Zakona o spremembi Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-C), v katerem ocenjuje, da je zemljiška struktura v Sloveniji nezadovoljiva ter da s kmetijskimi zemljišči v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZG) gospodarijo gospodarske družbe, zato so kmetijska zemljišča nedostopna družinskim kmetijam. Ko se bodo pravice do uporabe kmetijskih zemljišč ponovno dodeljevale, poslanec predlaga, da se dodelijo družinskim kmetijam, ki so center razvoja slovenskega kmetijstva. Glavni cilj ZSKZ-C je večja moč mladih pri nakupu in zakupu kmetijskih zemljišč v lasti SKZG, s tem pa znižanje stroškov gospodarjenja na kmetiji in ohranitev biotske in družbene raznovrstnosti slovenskega kmetijstva. 

 

Vlada pojasnjuje, da je SKZG je v zadnjih letih pripomogel k preglednosti delovanja. Januarja 2014 je nadgradil spletni portal s podrobnim prikazom ʺPrometa s kmetijskimi in stavbnimi  zemljišči ter gozdoviʺ ter ʺZakupom kmetijskih  zemljiščʺ. Na spletni strani SKZG je tako možno pregledovati promet  z zemljišči, program prodaje, evidenco zakupnih razmerij in javne objave potencialnih zemljišč za zakup.

 

Iz predlaganega besedila poslanca je med drugim tudi razvidno, da naj bi želel občinam zagotoviti kmetijska zemljišča, s predlagano spremembo pa jim dejansko jemlje možnost neodplačno pridobiti stavbna zemljišča za potrebe javnega interesa. Z njegovim predlogom bi občine izgubile možnost neodplačno pridobiti stavbna zemljišča pod pogojem, da je izkazan javni interes za potrebe gradnje javnih objektov športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, javne uprave, prometne, energetske, komunalne in vodne infrastrukture ter objektov, ki služijo pred naravnimi in drugimi nesrečami. 

 

Zakup in nakup kmetijskih zemljišč ureja ZKZ, zato vlada tudi meni, da nekatere druge predlagane vsebine iz tega področja ne sodijo v Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

 

Sicer pa je Vlada s problematiko na področju prometa in zakupa kmetijskih zemljišč seznanjena, zato je v letošnjem letu pristopila k celoviti prenovi področja kmetijske zemljiške politike. Z namenom priprave izhodišč za celovito prenovo področja kmetijske zemljiške politike ter v kasnejši fazi za pripravo izhodišč za spremembo ZKZ je bila v februarju 2017 izdelana Strokovna podlaga za prenovo ureditve kmetijske zemljiške politike, ki podaja tri možne modele pravnega urejanja področja kmetijske zemljiške politike. Za vsak model predstavlja predloge rešitev pri prometu s kmetijskimi zemljišči, njihovemu zakupu, pri zaščitenih kmetijah ter gospodarjenju z državnimi zemljišči. Strokovna podlaga s predlaganimi možnimi modeli je bila 24. februarja posredovana v javno razpravo (rok za pripombe: 30. 6. 2017), organiziranih bo tudi pet regijskih posvetov.

 

Vlada zato ne podpira predloga ZSKZ-C poslanca. 

 

Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca dr. Vinka Gorenaka v zvezi z zavzemanjem ministra mag. Gorana Klemenčiča za ʺureditev in javno dostopnost ter transparentnost Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter sprememb namembnosti zemljiščʺ.

 

Poslanec dr. Vinko Gorenak je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v katerem je v obrazložitvi vprašanja zapisal, da je minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič dne 3. 12. 2013 skupaj z nekdanjima članoma senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), takrat v vlogi predsednika KPK, ob odstopu celotnega senata naslovil na javnost javno pismo senata KPK. V 10. točki pisma z naslovom ʺUreditev in javna dostopnost ter transparentnost Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter sprememb namembnosti zemljiščʺ je mag. Goran Klemenčič skupaj s članoma senata KPK utemeljil, zakaj je v Sloveniji nujno potrebno urediti omenjene evidence. Stanka SDS je takrat to pismo pozdravila in podprla večino predlogov mag. Gorana Klemenčiča oziroma senata KPK. 

 

Vlada RS ugotavlja, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZG) v zadnjem obdobju pripomogel k večji transparentnosti delovanja pri dajanju zemljišč v zakup in pri prodaji kmetijskih zemljišč. Januarja leta 2014 je SKZG nadgradil spletni portal s podrobnim prikazom prometa s kmetijskimi in stavbnimi zemljišči in gozdovi ter z zakupom kmetijskih  zemljišč, in sicer:  

- aplikacija je nadgrajena z dopolnitvijo spletnih servisov do aplikacije Urbar in ostalih informacijskih sistemov SKZG,

- funkcionalnosti spletnih servisov omogočajo polno kreiranje in urejanje zadev,

- nadgrajen je spletni servis za dodajanje dogodkov, dokumentov, datotek – iz sistema Urbar. 

Glede na navedeno je možno na spletni strani Sklada pregledovati:

A) Promet z zemljišči, dostop preko spletne strani: www.s-kzg.gov.si/si/aplikacija-promet/  kjer so podatki o prometu razdeljeni na dva sklopa glede na časovno obdobje - promet z zemljišči od leta 1993 do leta 2014 ter promet z zemljišči od leta 2015 naprej. 

B) Program prodaje 

C) Evidenca zakupnih razmerij

D) Javna objava potencialnih zemljišč za zakup 

 

Vlada RS meni, da so sedaj podatki o prometu in zakupu zemljišč v lasti RS in upravljanju SKZG na spletni strani prikazani zelo transparentno in pregledno. Evidence so, kot navedeno, javno dostopne na spletni strani SKZG. 

Iz poslanskega vprašanja dr. Vinka Gorenaka ne izhaja za kakšne dodatne podatke in za kakšne dodatne javne evidence se zanima poslanec. 

 

Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Žana Mahniča v zvezi z razpisom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za promocijo slovenske hrane v naslednjih treh letih.

 

Poslanec Žan Mahnič je v poslanskem vprašanju želel izvedeti, koliko poslov sta imeli podjetji Radenska, d. o. o., in Perutnina Ptuj, d. d., s podjetjem Futura DDB, oglaševalska agencija, d. o. o., ter kdo je določil člane komisije. Sprašuje tudi, če gre v tem primeru za nasprotje interesov.

 

Vlada RS mu odgovarja, da o posli med podjetji stvar medsebojnih poslovnih razmerij podjetij ter s tega vidika njihova poslovna skrivnost in niso stvar države, zato Vlada RS ne razpolaga z informacijo, s kom vse sta poslovali podjetji Radenska, d. o. o., in Perutnina Ptuj, d. d. 

 

V zvezi z javnim naročilom poslancu pojasnjuje, da je treba strokovno komisijo za odločanje o izbiri izvajalca po postopku imenovati že pred objavo javnega razpisa, ko še ni znano, kdo se bo na javni razpis kot ponudnik sploh prijavil. Oseba, ki vodi postopek javnega naročanja mora vse osebe, ki so sodelovale pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov, ali na kateri koli stopnji odločale v postopku javnega naročanja, pred sprejetjem odločitve o oddaji javnega naročila pisno obvestiti o tem, kateremu ponudniku se javno naročilo oddaja. Oseba, ki zazna neposredno ali posredno povezavo z izbranim ponudnikom, mora o tem pisno obvestiti predstojnika oziroma naročnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Člani strokovne komisije so bili obveščeni z navedenimi določili in nihče od njih ni podal pisne izjave, da pri njem obstaja neposredna ali posredna povezava z izbranim ponudnikom.

 

Člani strokovne komisije za izbor izvajalca javnega naročila Zasnova in izvedba nacionalne kampanje za promocijo lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov 2016- 20019, ki so bili v času imenovanja strokovne komisije v naslednjih inštitucijah, so bili trije predstavniki imenovani s strani Sektorskega odbora za meso, dva s strani Sektorskega odbora za mleko, dva predstavnika imenovana s strani Sveta za promocijo in štirje predstavniki imenovani s strani MKGP. 

 

V strokovno komisijo so bile imenovane izključno osebe, ki delujejo v sektorjih, za katere se po zadevnem javnem razpisu izvaja promocija, torej iz sektorjev mleka in mesa, saj so jih imenovali matični sektorski odbori. Sektorski odbori so imenovani za vsakega od osmih sektorjev kmetijstva in živilsko predelovalne industrije (mleko, meso, vrtnine, sadje, žita, oljčno olje, grozdje za vino in med), kot jih določa Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Člani sektorskih odborov so predstavniki nosilcev kmetijskih gospodarstev oz. pridelovalcev, živilsko predelovalne industrije ter drugi strokovnjaki in predstavniki združenj, ki so vključeni v proizvodnjo zadevnega sektorja. Preko sektorskega odbora posamezen sektor sam odloča med drugim tudi o ciljih, vsebinah promocije ter usmerja in spremlja izvajanje sektorske promocije (npr. sodeluje v strokovni komisiji za izbor oglaševalsko-komunikacijske agencije in predloga kampanje).

 

Vsi imenovani so bili v podjetjih odgovorni za področje promocije/marketinga, saj je pri izbiri izvajalca sektorske promocije ključno, da poznajo vsebine, ki jih je treba komunicirati, ter načine, kako to početi. Prav tako imajo ostali člani komisije, ki ne izvirajo iz gospodarstva, so pa člani reprezentativnih institucij kmetijskih podjetij, zadrug in kmetov, ali pa člani iz MKGP,  izkušnje z delom v promociji. Naj opozorimo, da med člani ni bilo nikogar iz Radenske, d. o. o., ker ta ne sodi v sektor, za katerega se promocija po razpisu izvaja.

 

Vlada RS iz navedenega ne more sklepati na konflikt interesov ali celo na primer korupcije. 

 

Iz sestave strokovne komisije je razvidno, da so pri odločanju sodelovali štirje predstavniki iz živilsko predelovalnih podjetij, in sicer iz obeh sektorjev, poleg tega pa še predstavnik institucije, ki zastopa kmete, predstavnik institucije, ki zastopa Kmetijske zadruge, ter predstavnica institucije, ki zastopa mesno industrijo. Ostali sektorji bodo sodelovali, ko se bo odločalo o njihovi panogi. V komisiji so torej sodelovali štirje predstavniki, ki se v svojih podjetjih ukvarjajo z marketingom. To so predstavniki podjetij Ljubljanske mlekarne, Mlekarna Celeia, Farma Ihan in Perutnina Ptuj.

 

 

* * *