Skoči na vsebino

NOVICA

19. 5. 2017

5. obletnica delovanja AGRASLOMAK

Ptuj, 19. 5. 2017 – Danes je v prostorih Mestne občine Ptuj potekala slovesnost ob 5. obletnici ustanovitve in koordinacije AGRASLOMAK, ki povezuje slovenske kmete v zamejstvu v vseh štirih sosednjih državah.

Ideja za ustanovitev omenjene manjšinske organizacije je nastala na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano marca 2012 ob sestanku predstavnikov slovenskih zamejskih kmetijskih organizacij iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške in le dva meseca kasneje je bila s podpisom ustanovne listine 17. maja 2012 ustanovljena koordinacija AGRASLOMAK. Njen namen in cilj je medsebojno povezovanje slovenskih zamejskih kmetijskih struktur v vseh štirih sosednjih državah, kjer živi slovenska manjšina. 

 

Na dogodku je bila predstavljena publikacija, v kateri je opisanih vseh 5 let delovanja koordinacije AGRASLOMAK ter predstavljena posamezna slovenska zamejska kmetijska organizacija iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Publikacija opisuje tudi 

 

znanja in dobre prakse na področju kmetijstva, medsebojno spoznavanja ter skupno sodelovanje in nastopanje na posameznih dogodkih kot so »Dobrote slovenskih kmetij«, Srečanje kmetov petih dežel na avstrijskem Koroškem, promocija turističnih kmetij na regati Barkovljanki v Trstu pod skupnim naslovom »Turistične kmetije brez meja«, vsakoletno srečanje na sejmu AGRA z ministrom mag. Dejanom Židanom in Gorazdom Žmavcem ter skupna delovna srečanja dvakrat letno, vsakokrat v drugi sosednji državi pri posamezni slovenski zamejski kmetijski organizaciji. 

 

Zbrane je nagovoril župan MO Ptuj, Miran Senčar, pomen AGRASLOMAK za zamejce pa je v svojem govoru povzel predsednik KZ Ptuj, Franc Fabec, ki je med drugim izpostavil, da je »... narod brez lastne zemlje kot narod brez lastne države ...«. Navzoče je v imenu ministrstva in kot vodja koordinacije nagovoril Vladimir Čeligoj, ki je v slavnostnem nagovoru med drugim izpostavil, da je kmetijstvo strateškega značaja za vsako državo: »Toliko bolj je še pomembno za manjšino, ki ji ne pomeni samo gospodarske dejavnosti, temveč manjšini pomeni zemlja temeljno osnovo za ohranitev jezika, kulture in s tem lastne narodne identitete. Prav zaradi tega je pomembno imeti in obdržati zemljo jo obdelovati in na njej obstati.« Zahvalil se je vsem manjšinskim kmetijskim organizacijam v vseh štirih sosednjih državah in jih zagotovil podporo ministrstva še naprej.

 

*  *  *