Skoči na vsebino

NOVICA

14. 9. 2017

148. seja Vlade RS

Ljubljana, 14. 9. 2017 - Vlada RS je na svoji redni seji obravnavala dve točki iz delovnega področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vlada RS je sprejela Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2016.

 

Poročilo obravnava osnovne rezultate slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2016. Pripravljeno je na podlagi podatkov Statističnega urada RS, MKGP ter drugih uradnih virov, ki so bili na voljo do 31. maja 2016, izjemoma tudi pozneje. 

 

Podatki zadnjega strukturnega raziskovanja kmetijstva v letu 2016 kažejo, da se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev. Povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje 6,9 hektarja kmetijskih zemljišč, kar je skoraj četrtino več kot leta 2000. Velikostna struktura gospodarstev se počasi izboljšuje, saj se je delež gospodarstev, ki obdelujejo več kot 20 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), od leta 2000 povečal za več kot 2,5-krat. Ta gospodarstva sedaj obdelujejo že tretjino vseh KZU, kar je za 17 odstotnih točk več kot leta 2000. Leto 2016 za kmetijsko pridelavo ni bilo tako ugodno kot predhodni dve leti. Obseg kmetijske proizvodnje se je po začasnih statističnih podatkih zmanjšal za 3 %, pri čemer je bil obseg rastlinske pridelave manjši za 8 %, obseg živinoreje pa se je povečal za okoli 5 %. Domača poraba, ki pri rastlinskih pridelkih med leti precej niha, se je opazno povečala pri rži, koruzi in zelenjavi, med živalskimi proizvodi pa pri mesu. Pri zelenjadnicah je bila dosežena največja poraba doslej. Stopnje samooskrbe, ki zaradi sprememb v obsegu pridelave in porabe med leti precej nihajo, so bile leta 2016 višje kot leto prej pri žitu, zelenjavi, mesu, mleku in jajcih, znižale pa so se pri krompirju, sadju in medu. V letu 2016 so se cene kmetijskih proizvodov na skupni ravni znižale že tretje leto zapored. Glede na leto 2015 so bile cene v povprečju nižje za 2,3 % (realno –2,2 %), pri čemer so se znižale le cene živalskih proizvodov. Cene rastlinskih pridelkov so bile na skupni ravni leta 2016 za 4,0 % višje kot leta 2015 in so tako višje od zadnjega petletnega povprečja. V živinoreji so bile v povprečju cene nižje za 5,6 % in so tako na najnižji ravni doslej. V letu 2016 so se ob cenah kmetijskih proizvodov znižale tudi cene proizvodnih inputov za kmetijstvo, med njimi najbolj cene gnojil (–11 %), energije (–9 %) ter semena in sadik (–5 %), cene vseh drugih skupin inputov pa so se malce zvišale. Na skupni ravni so cene vseh proizvodnih inputov padle manj kot cene kmetijskih proizvodov, in sicer za 1,9 %. Cenovno-stroškovno razmerje v kmetijstvu se je zato v letu 2016 nekoliko poslabšalo, vendar to razmerje v splošnem ostaja primerljivo z razmerji po letu 2010. Ekonomski rezultati kmetijstva so se leta 2016 na skupni ravni poslabšali v primerjavi z letom prej (SURS, druga ocena). Neto dodana vrednost kmetijstva se je v primerjavi z letom 2015 izrazito zmanjšala, in sicer skoraj za četrtino (–24 %), faktorski dohodek kmetijstva pa se je zmanjšal za okoli 12 %. Ob manjši vrednosti proizvodnje (okoli 1,19 milijarde EUR) in hkrati nekoliko manjši vmesni porabi je faktorski dohodek znašal približno 453 milijonov EUR oziroma nekaj manj kot 5.700 EUR na polnovredno delovno moč. Padec dohodkov je v tem letu predvsem posledica izrazitega padca fizičnega obsega proizvodnje v sadjarstvu in vinogradništvu ob razmeroma ugodnih cenovno-stroškovnih razmerjih na agregatni ravni.

 

Proračunska izplačila iz državnega proračuna, povezana s kmetijstvom (312,7 milijona EUR), so bila leta 2016 za 9 % manjša kot leta 2015, pri čemer so se za 9 % zmanjšala tako izplačila iz državnih sredstev kot sredstva iz proračuna EU. Delež financiranja ukrepov s strani EU je ostal na enaki ravni kot leto prej (73 %). 

 

Krepitev gospodarstva je vplivala tudi na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki se je v letu 2016 povečala za 4,7 %, pri čemer je bil izvoz večji za 6,7 %, uvoz pa za 3,8 %. Pokritost uvoza z izvozom je zrasla na 51,9 % (leta 2015 50,5 %), ob tem pa se je malce povečal primanjkljaj, ki je znašal 1.046 milijonov EUR (leta 2015 1.037 milijonov EUR). Slovenija ostaja vrednostno neto uvoznica pri večini carinskih tarif agroživilskih proizvodov. 

 

V poslovnem letu 2016 ponovno kaže zmerne pozitivne spremembe, ki po desetletju izrazitih nihanj kažejo na stabilizacijo živilskopredelovalne industrije. Obseg proizvodnje se je v letu 2016 v dejavnosti proizvodnje živil povečal za 1 %, kar je manj intenzivna rast kot leto prej ali kot je bilo povprečje rasti predelovalnih dejavnosti (+8,3 %). Obseg proizvodnje pijač se je povečal za 3 % in kaže na prekinitev večletnega upadanja obsega proizvodnje. Proizvajalčeve cene živil so se v letu 2016 znižale za 2,2 % glede na leto prej (realno –2,1 %), cene pijač pa so se le malo zvišale (nominalno za 0,2 %, realno za 0,3 %). 

 

Leto 2016 je drugo leto izvajanja reforme neposrednih plačil (2015–2020), potrjeni sta bili dve spremembi in dopolnitvi PRP 2014–2020 in tudi že nekatere spremembe modela reforme neposrednih plačil, ki veljajo v letu 2017. V letu 2016 se je nadaljevalo izvajanje novih shem: osnovno plačilo, zelena komponenta, dodatek za mlade kmete in vzporedno shema za male kmete, ob tem pa so imela kmetijska gospodarstva možnost uveljavljati tudi proizvodno vezana plačila za strna žita, beljakovinske rastline, zelenjadnice, rejo govedi in proizvodnjo mleka v gorskih območjih. Nadaljevalo se je tudi izvajanje ukrepov, ki so opredeljeni v PRP 2014–2020. Poleg rednih ukrepov so se leta 2016 izvajali tudi nekateri začasni izredni ukrepi pomoči nekaterim sektorjem, namenjeni ublažitvi poslabšanja ekonomskega položaja pridelovalcev zaradi motenj na trgu. 

 

Površina gozdov (1.182.278 ha) se je leta 2016 glede na leto 2015 (1.182.016 ha) malce povečala, gozdnatost pa je dosegala 58,3 %. V letu 2016 so bila v gozdovih vseh lastništev skupno opravljena negovalna dela na površini 3.478 ha. Glede na letni program vlaganj v gozdove je to 35 % negovalnih del, glede na načrtovano nego v gozdnogospodarskih načrtih pa 26 %. V letu 2016 je bilo zgrajenih 14,3 km gozdnih cest, kar je 2,6 km manj kot v letu 2015. Tako kot v letih 2014 in 2015 je bila proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov tudi v letu 2016 (5,5 milijona m3) rekordno velika, in sicer predvsem zaradi prenamnožitve podlubnikov. Celoten izvoz se je v letu 2016 zopet povečal in je skupaj z lesom za kurjavo dosegel 3,1 milijona m3, kar je 388 tisoč m3 oziroma 14 % več kot leta 2015. Podatki o odstrelu in izgubah v letu 2016 niso pomembno drugačni kot v predhodnem letu, razen pri divjem prašiču in jelenjadi, pri katerih se je odvzem v primerjavi z letom 2015 nekoliko povečal. V letu 2016 je bilo za financiranje in sofinanciranje nalog, ki jih določata Zakon o gozdovih in Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS izplačanih 29,4 milijona EUR javnih sredstev oziroma za 28 % več kot v predhodnem letu. To povečanje je zlasti posledica zagotovljenih dodatnih 6 milijonov EUR iz Gozdnega sklada. 

 

Vlada RS soglaša s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o organiziranosti in sistemizaciji delovnih mest v Zavodu za gozdove Slovenije, ki ga je sprejel Svet Zavoda za gozdove Slovenije.

 

Svet ZGS Slovenije je sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika organiziranosti in sistemizaciji delovnih mest v ZGS. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na določila  aneksa, ki se je sklenil zaradi realizacije dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju. Posledično se tako spreminjajo plačni razredi na določenih delovnih mestih.

* * *