Skoči na vsebino

NOVICA

16. 10. 2017

Letošnji svetovni dan hrane v luči spreminjanja prihodnosti migracij z vlaganji v prehransko varnost in razvoj podeželja

Ljubljana, 16. oktober 2017 - Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) je letošnji 16. oktober, svetovni dan hrane, posvetila odnosu med migracijami in prehransko varnostjo. Najpomembnejša mednarodna organizacija za hrano in kmetijstvo z izpostavljanjem te tematike želi opozoriti na pomen vlaganj v kmetijstvo in razvoj podeželja, kar lahko bistveno pripomore k zmanjšanju strukturnih vzrokov za migracije.

V zadnjih letih smo bili priča izjemno velikemu številu mednarodnih migrantov, kar 244 milijonov v letu 2015, kar je največ od druge svetovne vojne dalje. Bistveno večje je število notranje razseljenih oseb, 763 milijonov. Glavna razloga za migracije in razseljevanje sta oboroženi konflikti in politična nestabilnost. Konflikti so poleg podnebnih sprememb tudi med razlogi za naraščajočo lakoto in revščino v svetu. To je glavna ugotovitev Poročila o stanju prehranske varnosti za leto 2017 . Glede na  podatke v poročilu se je število lačnih v svetu v zadnjih dveh letih povečalo s 777 milijonov na 815 milijonov. To pomeni, da je lačen vsak deveti zemljan, in to dve leti po sprejemu nove globalne razvojne agende, v kateri smo se države zavzele za odpravo lakote in ekstremne revščine do leta 2030.

 

FAO ocenjuje, da 60 % od 815 milijonov lačnih živi v državah, ki so prizadete zaradi oboroženih konfliktov. Številni konflikti se odvijajo na podeželju, uničujejo kmetijstvo ter prepotrebne (naravne) vire za osnovno preživetje najbolj ranljivih prebivalcev, ki so tako izpostavljeni lakoti oz. negotovi preskrbi s hrano. Zato večina zapusti svoje domove ter se pridruži številnim migrantom. 

 

Vlaganje v kmetijstvo in razvoj podeželja ustvarja boljše pogoje za delo in preživetje ljudi na podeželju, še posebno mladih. Z razvojem podeželja se ustvarjajo pogoji za boljšo preskrbo s hrano, večjo odpornost na krize, socialno varnost, zmanjšanje konfliktov za uporabo naravnih virov ter rešitve za degradacijo okolja in podnebne spremembe.

 

FAO s svojimi projekti in aktivnostmi sodeluje z državami, zasebnim sektorjem, civilno družbo, lokalnimi skupnostmi ter drugimi strokovnimi subjekti pri preučevanju in spremljanju migracij ter krepitvi sposobnosti držav za naslavljanje migracij skozi spodbujanje razvoja podeželja. 

 

Začetki obeleževanja svetovnega dne hrane segajo v leto 1979, ko je Generalna konferenca FAO sprejela resolucijo, s katero je razglasila 16. oktober za  svetovni dan hrane. Ta dan je namenjen torej ozaveščanju o pomenu hrane temeljne človekove pravice ter osnovne potrebe, od katere je odvisen potencialni razvoj tako posameznika, kot celotne družbe. 16. oktober sovpada tudi z ustanovitvijo FAO, leta 1945.

 

Osrednja prireditev ob obeleževanju svetovnega dne hrane bo na sedežu FAO v Rimu, udeležil pa se je bo tudi Papež Frančišek, ki bo pozval mednarodno skupnost k odločnejšemu ukrepanju pri odpravi lakote ter revščine v svetu.

 

Tudi slovenska kmetijska politika stremi k razvoju podeželja ter trajnostnemu kmetijstvu. Posebno pozornost tako namenjamo prehranski varnosti in odpravljanju revščine z ostalimi komponentami trajnostnega razvoja, ob upoštevanju vidika trajnostnega upravljanja z naravnimi viri ter varovanja okolja. 

 

Koncept prehranske varnosti v ospredju slovenske pobude za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel v okviru OZN. Slovenija želi s pobudo svetovni javnosti čim bolj približati pomen čebel in drugi opraševalcev za človeštvo, predvsem pri zagotavljanju prehranske varnosti in preprečevanju lakote ter ohranjanju okolja in biotske raznovrstnosti. Pobuda je trenutno v obravnavi na generalni skupščini OZN, potrditev OZN pa Slovenija pričakuje decembra letos. To pomeni, da bi lahko 20. maj 2018 prvič na svetovni ravni obeležili kot dan, posvečen čebelam.

 

V središču razvojnih izzivov Slovenije pa so nenazadnje tudi podnebne spremembe, ki zahtevajo skladne ukrepe za zmanjševanje izpustov in za prilagajanje nepovratnim procesom v vseh sektorskih politikah, zato so nujni ukrepi za prehod v nizkoogljično družbo. Tako Slovenija v nadaljevanju razprav o srednjeročnih ciljih evropske podnebne politike za leto 2030 zahteva pravično in stroškovno učinkovito porazdelitev bremen potrebnih ukrepov med države članice ter upoštevanje nacionalnih okoliščin. 

 

Ob letošnjem svetovnem dnevu hrane je Statistični urad Slovenije objavil nekaj koristnih in zanimivi podatkov in informacij ... 

 

 

*    *    *