Skoči na vsebino

NOVICA

14. 11. 2017

Otroci in odrasli bodo tudi letos obeležili Dan slovenske hrane s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom

Ljubljana, 14. 11. 2017 – Letos že šesto leto zapored obeležujemo dan slovenske hrane, ki ga je Vlada RS razglasila leta 2012. Ta poteka vsak tretji petek v novembru, letos v petek, 17. novembra. Na ta dan poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (letos že sedmi po vrsti), ko imajo otroci v osnovnih šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja. Ob tej priložnosti so namen obeleževanja dneva slovenske hrane in potek projekta Tradicionalni slovenski zajtrk na novinarski konferenci na Čebelarski zvezi Slovenije – pobudnici zajtrka - iz različnih vsebinskih vidikov medijem predstavili partnerji: mag. Dejan Židan (MKGP), ministrica Irena Majcen (MOP), Damjana Pečnik, državna sekretarka (MK), Mojca Gobec, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje (MZ), Boris Zupančič, vodja sektorja za osnovno šolstvo na Direktoratu za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo (MIZŠ), Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, prim. prof. dr. Ivan Eržen, direktor NIJZ, Branko Meh, predsednik OZS, Cvetko Zupančič, predsednik KGZS, Irena Simčič, ZRSŠ, mag. Anita Jakuš, ZZS ter dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – ZKŽP.

Minister mag. Dejan Židan (MKGP): »Že sedmič smo skupaj pri tradicionalnem slovenskem zajtrku, katerega se bo v petek, 17. 11., udeležilo več kot 260.000 otrok. Ko smo s tem projektom pričeli na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, so bili cilji jasni: ponovno obuditi kulturo zajtrka, ki ga preveč otrok opušča, in če ga opušča, opušča tudi zdrav način prehranjevanja in življenja; dati poudarek lokalni oskrbi, kar pomeni bolj sveže, bolj kakovostno in bistveno manjše onesnaževanje okolja, in nenazadnje, kar je v tem trenutku posebnost za Slovenijo – zelo verjetno je, da bo ta petek 2. odbor Generalne skupščine ZN kot predzadnji organ glasoval o slovenski pobudi za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Veseli me, da imamo že preko 100 držav sopodpisnic te pobude. Tekom obiska na Kitajskem v preteklem tednu jo je sopodpisala Kitajska, sopodpisnice so tudi Združene države Amerike, Rusija…, kar pomeni, da z velikim optimizmom pričakujemo tako ta petek, kot tudi drugi teden v decembru, ko bo sama Generalna skupščina ZN glasovala o svetovnem dnevu čebel. Če mi v Sloveniji, ko razmišljamo o čebelah, govorimo o biotski raznovrstnosti, o zaščiti naše kranjske sivke, svet naš pogled razume kot kamenček v borbi proti svetovni lakoti. Ta petek bomo sicer razmišljali o lokalni hrani, o zajtrku pri otrocih, ves čas pa bomo razmišljali tudi o tem, kaj lahko Slovenija kot majhna, a po srcu velika država, naredi v borbi proti svetovni lakoti. In svetovni dan čebel kot slovenski projekt, ki je prav tako nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, svet razume kot dejanje poguma majhne države.«

 

Ministrica Irena Majcen (MOP) je poudarila, da je iz okoljskega vidika zelo pomembno sporočilo zajtrka - prilagajanje na podnebne spremembe. "Podnebne spremembe namreč spreminjajo naše okolje, naravo in ravnanje, zato se moramo na njih prilagajati ljudje, prav tako pa se mora na njih prilagoditi tudi kmetijska proizvodnja." Ministrica je med drugim izpostavila, da so čebele in tudi druge žuželke na splošno indikator, v kako čistem okoljem živimo in da moramo s hrano ravnati tako, da je bo čim manj pristalo med odpadki. Iz podatkov je razvidno, da se količine odpadkov, ki lahko vsebujejo odpadno hrano, od leta 2010 načeloma zmanjšujejo. V obdobju zadnjih petih let se je tako količina teh odpadkov zmanjšala za dobrih 30 odstotkov.

 

Damjana Pečnik, državna sekretarka (MK): »V luči prihajajočega  evropskega leta kulturne dediščine želi Ministrstvo za kulturo s sodelovanjem v medresorskem nacionalnem projektu Tradicionalni slovenski zajtrk otrokom in mladim skozi kulturno-umetnostno vzgojo predstaviti raznolike izkušnje o spoznavanju naše preteklosti in tradicije ter našega vsakdana, jih motivirati in ozaveščati o tem, da je poleg zdrave hrane in gibanja za celostni razvoj posameznika pomembna tudi kakovostna »duhovna« hrana – kultura in umetnost. Skozi kulturne vsebine mladim lahko približamo trajnostni način življenja, razvijamo njihov odnos in kritično razmišljanje o okolju in prostoru, hkrati pa jih ozaveščamo o pomenu zdrave prehrane in prehranjevalnih navad. K razvoju le-teh namreč lahko pripomore tudi poznavanje prehranjevalnih običajev naših prednikov in tradicionalne domače hrane kot dela naše kulturne dediščine, ki jih otrokom in mladim lahko približamo skozi kakovostne kulturne vsebine. S sodelovanjem v projektu pa Ministrstvo za kulturo nagovarja tudi strokovne delavce v vzgojno-izobraževalnih zavodih, zdravstvu, kmetijstvu in okolju, saj želi tudi njih seznaniti z bogatim naborom kakovostnih kulturnih vsebin, ki jih na teme dneva slovenske hrane in projekta Tradicionalni kulturni zajtrk ponujajo kulturne ustanove.«

 

Mojca Gobec, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje (MZ) je izpostavila, da sta tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane pomemben sestavni del Nacionalnega programa Dober tek Slovenija, celovitega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje,  ki ima cilj izboljšati zdravje prebivalcev Slovenije,  zmanjšati breme debelosti in kroničnih bolezni, in ki ga izvajajo številni deležniki. "Navade prebivalstva se že spreminjajo in zaznavamo pozitivne premike. Vedno več otrok zajtrkuje, prav tako zajtrkuje vedno več tudi odraslih, kjer so ženske sicer boljše od moških. Tako pri odraslih kot otrocih opažamo pomemben upad uživanja sladkih gaziranih pijač, kjer smo bili visoko na lestvicah tudi v evropskem merilu. Pojemo več sadja in tudi zelenjave, kar je skladno s priporočili zdrave in uravnotežene prehrane."

 

Boris Zupančič, vodja sektorja za osnovno šolstvo na Direktoratu za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo (MIZŠ): »Slovenija je ena izmed držav v svetu, ki namenja šolski prehrani otrok posebno skrb. Tradicija prehranjevanja otrok v slovenski šoli je že zelo dolga in uspešna. Zdrava, redna in pravilna prehrana je pomembna za razvoj in zdravje otrok in mladostnikov, saj daje energijo za rast in gibanje ter omogoča boljše pogoje za učenje in osebnostni razvoj. Vendar tudi skrbno pripravljen polnovreden obrok hrane ne izpolni svojega namena, če ga otrok odklanja. Pri tem je izjemno pomembna vzgojna in izobraževalna vloga staršev. Slovenski vrtci in šole pomagajo staršem pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja in odgovornem odnosu posameznika do sebe in svojega zdravja. Tradicionalni slovenski zajtrk je eno izmed orodij, s katerim vrtci in šole, otroke, posredno pa tudi starše, osveščajo o ekoloških, zdravstvenih, kmetijskih ter drugih vidikih, povezanih s pravilnim prehranjevanjem, trajnostnim pridelovanjem hrane in odnosom do narave. Vrtci in šole svojo vzgojno-izobraževalno poslanstvo jemljejo zelo resno, saj v veliki večini vsako leto sodelujejo pri projektu slovenskega zajtrka. Organizacijske in materialne priprave zahtevajo ob takem projektu veliko angažiranost vseh sodelujočih v vrtcu in šoli, saj izvedba projekta poteka sočasno v vseh vrtcih in šolah. Vrtcem in šolam se lahko najbolje zahvalimo za njihov trud pri realizaciji Tradicionalnega slovenskega zajtrka tako, da ta projekt postane vsakodnevna aktivnost - Dan slovenske hrane. Tako bo zajtrk prerasel v spontano vseslovensko gibanje spoštljivosti do narave.«

 

Boštjan Noč, predsednik ČZS – pobudnice projekta: »Začetki segajo kar 11 let nazaj, v leto 2007, ko smo slovenski čebelarji prvič izvedli medeni zajtrk. Z željo nadgraditi projekt smo 2010 MKGP predlagali nadgradnjo in sodelovanje z ostalimi kmetijskimi panogami. 2011 je projekt tako prerasel v Tradicionalni slovenski zajtrk, v letu 2012 pa je ponovno na našo pobudo tretji petek v novembru Vlada RS razglasila za dan slovenske hrane. Čebelarska zveza Slovenije nadaljuje z medenim zajtrkom oz. Tradicionalnim slovenskim zajtrkom. V preteklem letu smo praznovali 10. obletnico in to obeležili tako, da smo šolam in vrtcem poslali pobudo, da ta dan vsi ob istem času in vsak na svoji lokaciji zapojemo pesem Čebelar Ansambla Lojzeta Slaka. Tudi v tem letu smo šolam in vrtcem, pa tudi glasbenim šolam, drugim pevskim zborom in medijem poslali povabilo, da se nam pridružijo. V lanskem letu je sodelovalo 432 šol in vrtcev s skupno več kot 42.690 sodelujočimi pevci. Želimo si, da bo tokrat zborček še večji! Do danes smo prejeli že 247 prijav osnovnih šol in vrtcev s skupno več kot 33.000 pevci. Čebele nas spremljajo vse življenje in so ambasadorke čistega okolja. Otrokom so simbol pridnosti, varčnosti in skrbi za druge, odrasli občudujemo njihovo učinkovitost, socialni red in gospodarnost. Zato je prav, da ta dan posvetimo otrokom in tako poskrbimo za prenos znanja o pomenu čebel, kot tudi odnosa do okolja, hrane, ipd. na naše najmlajše in s tem tudi na širšo javnost.« Brez pridelovalcev hrane - slovenskega čebelarja in slovenskega kmeta ne bi bilo tradicionalnega slovenskega zajtrka, dneva slovenske hrane...! Jasno je poudaril, da se včasih premalo zavedamo, da brez slovenskih čebelarjev in brez slovenskih kmetov ne bi bilo medu, masla, mleka, jabolka, kruha... slovenskega porekla in zato je potrebno javnost o tem še bolj ozaveščenosti in predvsem jih usmeriti k direktnemu nakupu pri pridelovalcih hrane in k temu, da v trgovskih policah poiščejo hrano slovenskega porekla. Predlagal je tudi, naj se vse inštitucije (šole, zavode, javne ustanove, ...) vzpodbudi, da naj se VSAJ vsak tretji petek v mesecu postreže samo s slovensko hrano.

 

 

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (GZS – ZKŽP): »Slovensko agroživilsko verigo sestavlja več kot 50.000 kmetov, skoraj 100 zadrug ter več kot 300 kmetijskih in okrog 700 živilskih podjetij. Zato pojem lokalna hrana razumemo širše. To je slovenska hrana, katere kakovost je plod znanja, izkušenj in pridnih rok kmetov in zaposlenih v kmetijskih in živilskih  podjetjih. Prizadevamo si, da to kakovost ohranimo in zaščitimo ter obenem okrepimo zvestobo slovenskega potrošnika. Celotna agroživilska veriga je pri tem aktivna in medsebojno sodeluje. Na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij v sodelovanju z ostalimi deležniki pripravljamo spletno aplikacijo Katalog živil za javno naročanje, ki bo javnim zavodom olajšala oblikovanje sklopov pri naročanju živil ter njihovo poimenovanje. Omeniti je potrebno tudi zaveze odgovornosti, ki so jih najprej sprejeli proizvajalci brezalkoholnih pijač, ta teden pa bodo svoje zaveze odgovornosti podpisale tudi slovenske mlekarne. Pri samooskrbi imamo vsi pomembno vlogo. Tako živilska podjetja, ki skupaj s svojimi pridelovalci ustvarjajo kakovostno slovensko hrano, kot trgovine, ki to hrano nudijo na prodajnih policah in ne nazadnje potrošniki, ki to kakovost prepoznamo in ji zaupamo. Oskrba s kakovostno slovensko hrano pa je pomembna tudi v javnih zavodih in v gostinstvu. Na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij želimo, da bi se večanje samooskrbe odražalo tudi pri dejanski prodaji slovenske hrane končnemu potrošniku v Sloveniji.«

 

Irena Simčič (ZRSŠ): »Prav je, da pogledamo celostni vidik in v tem oziru je projekt Tradicionalni slovenski zajtrk pravzaprav holistično postavljen. V vseh sistemih podajajo poseben poudarek prehrani otrok in mladostnikov, kot pa je že bilo omenjeno, smo lahko ponosni, da imamo edinstven sistem organiziranja prehrane. Dnevno se na področju vzgojno-izobraževalnih zavodov pripravi več kot 680.000 obrokov, to pomeni, da je za pripravo teh obrokov nujnih toliko materialnih in kadrovskih pogojev. Pri načrtovanju prehrane otrok in mladostnikov veljajo enaka načela kot za otroke, ki se prehranjujejo doma, vendar je prehranski načrt v šolskih kuhinjah manj enoten in se zato malo manj ravna po okusu in potrebah posameznika. Tudi dan slovenske hrane in projekt Tradicionalni slovenski zajtrk zagotovo pripomore k vzgojno-izobraževalnemu vidiku, da otroci poleg prehranskih vsebin, ki jih imajo redno v dnevnem kurikulumu, spoznajo tudi druge vidike. Danes se srečujemo s problemom prehranskih navad otrok in mladostnikov, kajti le-te se prenese iz družine. Danes je bil že omenjen podatek, da več kot 60% šolskih otrok zajtrkuje. Šolski sistem pa ima ob dnevu slovenske hrane pomembno nalogo: da priuči otrokom odnos do hrane, kulturo prehranjevanja, odnos do lokalne ponudbe in s tem namenom bodo šole poleg zajtrka izvajale še druge raznovrstne aktivnosti. V sklopu šolskega sistema moramo poudarjati vzgojno-izobraževalne dejavnosti, kajti spremembe prehranskih navad, ki jih otroci prinesejo od doma, težko spreminjamo v šolskem prostoru.«

 

Prim. prof. dr. Ivan Eržen, direktor (NIJZ): »Slovenija je skorajda edina država, ki ima na tako dober način urejeno prehrano otrok, mislim, da je potrebno, da smo na to ponosni. Ob tej priložnosti bi se zahvalil za prizadevnost, na katero naletimo vsakič, ko iščemo partnerje pri uresničevanju programa prehranske politike v Sloveniji. Ta vrata so resnično odprta, v Sloveniji smo vzpostavili takšne okoliščine, da vse to, kar vidimo in strokovno vemo, da je potrebno zagotoviti zato, da bi izboljšali prehranske navade in skoznje tudi vplivali na zdravje prebivalstva v zgodnjem obdobju razvoja in v kasnejšem življenjskem obdobju, lahko dejansko tudi izvedemo. To je tisto, kar daje Sloveniji priložnost, da na tem področju dosežemo še večje uspehe, tako, da bomo še nadgrajevali pozitivne trende. Vse, kar lahko storimo na področju promocije in zagotavljanja pogojev za ustrezno prehrano, konkurira ostalim aktivnostmi na področju prehranske varnosti. Predvsem je tu aktivna prehranska industrija iz tujine, ki ima svoje cilje in zato je pomembno, da se otroci lahko o tem pogovarjajo z učitelji, pridobijo pomembne informacije, tudi o kulturnem vidiku prehranjevanja. Brez tesnega sodelovanja vseh institucij pa uspešnosti dneva slovenske hrane in projekta Tradicionalnega slovenskega zajtrka ne bi bilo.«

 

Branko Meh, predsednik (OZS): »Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije tudi letos sodeluje pri projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. Člani Sekcije živilskih dejavnosti pri OZS bodo v ta namen prispevali kruh. Zbornica projekt podpira že od samega začetka, saj se zaveda pomena lokalne samooskrbe, domače pridelave in predelave ter v okviru sistema javnega naročanja potrebe po zagotavljanju hrane, pridelane v lokalnem okolju.«

 

Anita Jakuš, Zadružna zveze Slovenije ter predsednica Sveta RS za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov: »Zadružna zveza Slovenije in zadruge smo partnerji projekta Tradicionalni slovenski zajtrk. Številne zadruge po vsej Sloveniji sodelujejo pri oskrbi šol in vrtcev s kakovostno lokalno hrano in bodo pomembni dobavitelji sestavin za pripravo tradicionalnega slovenskega zajtrka. Kmetijske in gozdarske zadruge odkupimo več kot 80 odstotkov za trg lokalno pridelane hrane in želimo, da bi čim več kakovostne domače hrane uživali otroci v vrtcih, šolah, domovih za ostarele in drugih javnih zavodih. Potrošniki, ki kupujejo slovensko kakovostno in lokalno pridelano hrano, se prehranjujejo najbolj zdravo možno. Pridelava lokalne hrane ne prispeva le k zdravju, ampak tudi k zaposlovanju ljudi in ohranjanju poseljenega in obdelanega slovenskega podeželja ter prehranski varnosti države.«

 

Cvetko Zupančič, predsednik KGZS: »Glavno poslanstvo nas kmetov je zagotoviti zanesljivo preskrbo z zdravo, visokokakovostno hrano, vendar pri kmetovanju ne gre le za hrano. Gre za podeželske skupnosti in ljudi, ki živijo v njih. Gre za naše podeželje in njegove dragocene naravne vire. Tudi o tem je potrebno razmišljati ob dnevu slovenske hrane in tradicionalnem slovenskem zajtrku. Podeželje in kmetije so korenine naroda, zato jih je potrebno negovati in ohraniti.«

 

 

*    *    *