Skoči na vsebino

NOVICA

11. 1. 2018

163. seja Vlade RS

Ljubljana, 11. 1. 2018 - Vlada RS je na današnji seji obravnavala eno točko iz delovnega področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vlada RS je sprejela predlog odgovora na poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi s prekomerno uporabo gnojil v kmetijstvu.

 

Poslanec dr. Franc Trček je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v katerem izraža mnenje, da je prekomerna raba gnojil v kmetijstvu, vključno s polivanjem gnojevke, vedno bolj pereč problem, zlasti na kraškem terenu. Poslanec sprašuje vlado, kdaj bo končno začela ukrepati glede te pereče problematike in kakšni bodo ti ukrepi ter kdo jih bo izvajal. 

 

Vlada poslancu odgovarja, da je namen gnojenja tlom vrniti tista rastlinska hranila, ki smo jih jeseni s pridelki odnesli s kmetijskih zemljišč ter v tleh zagotoviti zadostno zalogo hranil za rast kmetijskih rastlin v tekoči rastni sezoni. Z gnojenjem torej rastlinam zagotavljamo hranila za rast, kar je predpogoj za doseganje želenih in kakovostnih pridelkov. Strokovno utemeljena uporaba gnojil je pomembna tudi za varovanje okolja. V EU je gnojenje z živinskimi gnojili in drugimi gnojili, ki vsebujejo dušik, urejeno z Direktivo Sveta o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati s kmetijskih virov (nitratna direktiva), ki je v slovenski pravni red prenesena z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (v nadaljevanju: uredba). 

 

Zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati s kmetijskih virov je območje Slovenije že od leta 2001 v celotni opredeljeno kot ranljivo območje. S tem je bila sprejeta odločitev, da se bodo ukrepi za varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov izvajali na kmetijskih zemljiščih na celotnem ozemlju Slovenije. Z uredbo so določene mejne vrednosti vnosa dušika iz kmetijskih virov v tla ali na tla ter ukrepi za zmanjšanje in preprečevanje onesnaževanja voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov. Gre za obveznosti, ki jih morajo dosledno spoštovati in izvajati na vseh kmetijskih gospodarstvih, ki izvajajo gnojenje oziroma kmetijskih gospodarstvih, kjer pri izvajanju njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila.

 

Pravna podlaga za ukrepe v primerih uporabe organskih gnojil na kmetijskih zemljiščih je  uredba, ki določa pravila gnojenja ter določene časovne omejitve gnojenja z organskimi gnojili posebej za tekoča organska gnojila kot sta gnojevka in gnojnica ter za trdna organska gnojila kot so hlevski gnoj, kompost in digestat (z več kot 20% suhe snovi) iz bioplinarn.

 

Pravila gnojenja, ki veljajo v Sloveniji: 

letni vnos dušika iz živinskih gnojil ne sme presegati 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi na ravni kmetijskega gospodarstva;

gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca. (Pri tem veljajo nekatere izjeme, ki so določene v uredbi);

gnojenje s hlevskim gnojem, kompostom ali digestatom je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 1. decembra do 15. Februarja;

gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili je prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo, in na zamrznjenih tleh;

na strmih zemljiščih, ki so nagnjena k površinskim vodam, je treba odmerke organskih in mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, razdeliti v več delov tako, da enkratni odmerek dušika ne presega 80 kg/ha;

vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju ter na nerodovitnih in vodnih zemljiščih.

če za območje okoli objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, ni določen vodovarstveni režim, sta do sprejetja vodovarstvenih režimov v skladu z zakonom, ki ureja vode, vnos tekočih organskih gnojil v tla ali na tla prepovedana v razdalji 100 m od tega objekta;

uležan hlevski gnoj se lahko začasno odloži na kmetijskem zemljišču v uporabi, ki ni nagnjeno k površinskim vodam, vendar ne dlje kakor dva meseca z obvezno menjavo lokacije vsako leto. Začasno odlaganje uležanega hlevskega gnoja mora biti od tekočih ali stoječih voda oddaljeno najmanj 25 m;

gnojenje je prepovedno ob vodotokih na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini, določeni z zakonom, ki ureja vode, kar pomeni 15 m od meje brega voda prvega reda in 5 m od meje brega voda drugega reda.

 

Nadzor nad določbami uredbe izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Inšpektorat izvaja nadzor in izreka ukrepe v sklopu upravnih postopkih z izdajo ureditvenih odločb in v sklopu prekrškovnih ukrepov, kjer se izreka denarne kazni zaradi ugotovljenih kršitev. 

 

Največ ugotovljenih nepravilnosti je pri manjših kmetijah, ki imajo neurejene skladiščne kapacitete za živinska gnojila. Sledijo kršitve zaradi gnojenja v času prepovedi.

 

Inšpektorat je na podlagi uredbe v letu 2015 je izvedel 1179 pregledov, ugotovil 817 nepravilnosti in izdal 169 ureditvenih odločb ter skupno izrekel 11.000 EUR kazni. V letu 2016 pa je izvedel 1336 pregledov, ugotovil 861 nepravilnosti in izdal 175 ureditvenih odločb ter skupno izrekel 5.600 EUR kazni.

 

V zadnjem obdobju je opazen trend zmanjševanja kršitev. Razlogi so v pravočasnem obveščanju in osveščanju kmetovalcev glede zahtev pri gnojenju, predvsem s strani javne službe kmetijskega svetovanja, ter občutljivosti občanov za okoljske vsebine in stalne prisotnosti inšpektorata na terenu, ki na sleherno prijavo kršitve tudi ukrepa. 

 

* * *