Skoči na vsebino

NOVICA

15. 10. 2013

Svet Evropske unije za okolje

Luksemburg, 15. 10. 2013 - Včeraj je v Luksemburgu potekalo zasedanje Sveta za okolje, ki se ga je udeležila državna sekretarka Ministrstva za kmetijstvo in okolje, mag. Andreja Jerina. Tokratni Svet je bil v veliki meri namenjen podnebnim temam in sicer pripravam na naslednjo podnebno konferenco, ki bo konec novembra letos v Varšavi ter doseganju dogovora o uredbi, ki ureja emisije iz osebnih avtomobilov. Poleg podnebnih točk so ministri razpravljali o spremembi uredbe, ki ureja čezmejne pošiljke odpadkov in podrobneje ureja načrtovanje inšpekcijskih pregledov.

Pred zasedanjem Sveta za okolje je potekal tudi neformalni delovni zajtrk skupine podobno mislečih držav članic (Green Growth Group) glede procesa priprave novega globalnega podnebnega sporazuma in v tem okviru glede priprave podnebno-energetskega paketa EU do leta 2030, ki se ga je, kot članica te skupine, udeležila tudi Slovenija. V tem okviru so države sklenile, da je potrebno proces priprave podnebno-energetskega paketa EU do leta 2030 pospešiti, da bi Evropski Svet v marcu 2014 lahko podal usmeritev za razpravo o paketu v okviru relevantnih formacij Sveta. EU in DČ naj bi EU 2030 paket uporabile kot EU zavezo v pripravi novega globalnega podnebnega sporazuma, ki naj bi bil sprejet v letu 2015 na podnebni konferenci v Parizu.


V uvodnem delu zasedanja so ministri razpravljali spremembi Uredbe o pošiljkah odpadkov, katere osnovni namen je okrepiti nadzor nad pošiljkami odpadkov z okrepitvijo določil, vezanih na inšpekcijske preglede. Predsedstvo je z  orientacijsko razpravo želelo pridobiti politične smernice za nadaljnje delo. Slovenija meni, da so načrti inšpekcijskih pregledov in določitev skupnih vsebin le teh ustrezen ukrep za minimalno poenotenje inšpekcijskih služb. Predlog Komisije tudi dopušča državam dovolj fleksibilnosti, da delujejo v skladu s svojim nacionalnim sistemom. Državna sekretarka mag. Jerina je v svoji intervenciji opozorila, da imamo v EU že dobre prakse kot na primer načrtovanje nadzora na področju varne hrane. Opozorila je tudi na občutljivo tematiko glede objave inšpekcijskih načrtov, kjer bi bilo po mnenju Slovenije ustrezneje, da je javnosti dostopen le splošni del načrtov. S prevelikim razkritjem podatkov bi namreč lahko dosegli ravno nasproten učinek, in sicer, da bi se načrtovalci nezakonitih pošiljk nanje še lažje pripravili. 


Ob koncu dopoldanskega dela so ministri razpravljali in na koncu tudi soglasno sprejeli Sklepe Sveta, ki vsebujejo glavne elemente stališča EU za podnebno konferenco, ki bo potekala od 11.–22. novembra v Varšavi na Poljskem. Slovenija meni, da morajo sklepi zasedanja v Varšavi zagotoviti napredek predvsem na področju priprave novega globalnega, pravno zavezujočega sporazuma za obdobje po letu 2020. Pomembno je, da se v Varšavi določi  programa dela za leto 2014, ko naj bi pripravljen osnutek pogajalskega dokumenta za sporazum v letu 2015. Druga pomembna tema, o kateri naj bi se dogovorili v Varšavi, se nanaša na zvišanje ambicij zmanjšanja emisij vseh držav sveta do leta 2020, kjer Slovenija meni, da je nujno, da države, ki še niso objavile svojega cilja zmanjšanja emisij, to čim prej tudi storijo, ostale pa, da razmislijo o zvišanju svojih ciljev. EU je to že storila s podnebno energetsko zakonodajo do leta 2020 z obveznim zmanjšanjem emisij za 20% in pogojno obljubo dviga na 30% v primeru, da bodo tudi ostale države predložile primerljive zaveze. Slovenija meni, da je pomembno, da se ta proces začne v Varšavi, s čimer bi leto 2014 lahko upravičeno postalo leto ambicije, kar bi tlakovalo pot k sprejetju dobrega sporazuma v letu 2015. V Varšavi se je treba dogovoriti tudi o nadaljevanju globalne finančne pomoči državam v razvoju za spoprijemanje s podnebnimi spremembami. Večina DČ, vključno s Slovenijo  je Sklepe potrdila v dopolnjenem besedilu, ki ga je predsedstvo pripravilo po razpravi.

 

V popoldanskem delu so se ministri sporazumeli, da bodo prestavili glasovanje glede končnega kompromisnega dogovora z EP o Uredbi o zmanjšanju emisij iz novih osebnih avtomobilov. Predsedstvo bo skupaj s Komisijo pripravilo dopolnjeno kompromisno besedilo predloga uredbe, ki bo vsebovalo več prožnosti za avtomobilsko industrijo, pri čemer pa se ne sme preveč oddaljiti od kompromisnega predloga doseženega v času irskega predsedovanja. Izpostavljeno je tudi bilo, da bi moral biti dogovor s parlamentom dosežen v nekaj tednih, vsekakor pa še v času trenutnega predsedstva. Danska in Italija sta opozorili, da s ponovnim odprtjem kompromisnega predloga tvegamo, da sporazum z EP ne bo dosežen pravočasno. Predlagan predpis je pomemben del mozaika podnebne politike EU in prizadevanj EU za kakovost zraka, zlasti v mestih. Operativni cilj predloga je zagotoviti, da se cilj zmanjšanja emisij iz novih osebnih avtomobilov do leta 2020 (95 g/km) doseže stroškovno učinkovito brez negativnih učinkov na konkurenčnost avtomobilskega sektorja EU.

 

 

*   *   *