Skoči na vsebino

NOVICA

30. 5. 2013

Integralna zelena Slovenija

Integralna zelena SlovenijaLjubljana, 30. 5. 2013 - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je od 21. do 24. maja gostilo prof. Ronnieja Lessema, soavtorja integralne ekonomije, ki deluje v okviru Centra za integralni razvoj Trans4m v Ženevi. Profesor je na petih posvetih predstavil možnosti za implementacijo modela integralne ekonomije v povezavi z zelenim gospodarstvom, socialnim podjetništvom in družbeno odgovornostjo v Sloveniji, kot alternativa enostranski in v drugih državah neuspešni politiki varčevanja.

Prof. Ronnie Lessem je prepričan, da je potrebno tako komunizem kot kapitalizem nadomestiti z novim ekonomskim modelom, česar večina ekonomistov in pristašev dominantnega pristopa še ne priznava. Sodobna ekonomija je neuspešna, in tako tudi gospodarski razvoj. Kriza, s katero se danes sooča Evropa, je posledica specifičnega ekonomskega pristopa, ki je kombinacija anglo-saksonskega in nemškega ekonomskega modela. Pokazalo se je, da ta ekonomski model ne deluje v južni in zlasti jugovzhodni Evropi, številne težave pa se kažejo tudi v zahodni in severni  Evropi. Zato tudi zadnji ukrepi varčevalne politike, brez razvojnih ukrepov, ki pa morajo preseči tradicionalne koncepte razvoja rasti, ne morejo delovati, meni prof. Lessem. Potrebujemo integralni ekonomski model.


V preteklih desetletjih se je razvil sklop raznolikih ekonomskih razmišljanj in praks, drugačnih od močno prevladujoče paradigme. V okviru integralnega preučevanja jih je mogoče razvrstiti v štiri ekonomske pristope, in te so obravnavali udeleženci posvetov in okroglih miz, organiziranih ob obisku prof. Lessema. Vsi modeli integralnega gospodarstva pa temeljijo na etiki, moralnem ekonomskem jedru, iz katerega črpajo navdih za svoj razvoj. Med najbolj celostne primere te nove ekonomske paradigme sodi biodinamsko podjetje – skupnost SEKEM, cvetoča oaza sredi egiptovske puščave.
Prvi, južni pristop, je samozadostno gospodarstvo. Trans4m je skupaj z afriškimi kolegi v Zimbabveju izpeljal velik projekt, ki je vključeval 300.000 ljudi. Ti ljudje nimajo delovnih mest, pač pa imajo sredstva za preživljanje (livelihood) - tam skupnost temelji na blagovni menjavi. Vsi ti ljudje so včasih stradali, danes pa so samozadostni in imajo istočasno gledališče,  umetnost in poezijo. Preživetje ljudi tako ne temelji na nacionalnih valutah, s katerimi so plačani za delo, ampak na skupnostnih valutah, s katerimi se spodbuja lokalne aktivnosti.


Tudi v Evropi in Latinski Ameriki je čedalje več skupnostnih in alternativnih valut (community currency), ki so se razvile v podporo taki samozadostnosti. Seveda imamo primere gospodarstva, ki poudarja samozadostnost, tudi v Sloveniji in sosednjih deželah: npr. zadrugi Jarina in Dobrina (samooskrba s hrano), ali pa na področju energetske samooskrbe: razvojni model občine Šentrupert na Dolenjskem in Sloveniji bližnja občina Güssing v Burgenlandu, Avstrija. Na področju samooskrbe s hrano, zlasti ekološko, so v zadnjih letih v Sloveniji nastala prava gibanja, kot so EKOCI, Varuhi semen, Zeleni krog, Urbane brazde, …


Drugi pristop je razvojno gospodarstvo, ki nadgrajuje lastno kulturo. Potrebno je razvijati gospodarstvo, ki ustreza lokalni/nacionalni kulturi. Ta pristop se deloma kaže v razvoju modelov trajnostnega turizma, ki vključujejo kulturno dediščino, kot sta Solčavsko – Harmonija treh dolin, ali Krajinski park Sečoveljske soline, ter trajnostnega lokalnega razvoja, kot pri občini Šentrupert (kozolci). V razvojnem gospodarstvu ima pomembno vlogo civilna družba.


Tretji pristop je socialno gospodarstvo pri katerem ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj dejavnosti. Strokovne analize za EU kažejo, da socialno podjetništvo, ki deluje po načelih demokratičnega odločanja in solidarnosti, med drugim odlikujejo odpornost na tržne pretrese, velik potencial za socialno integracijo in zaposlovanje ter odlična prilagojenost lokalnim izzivom. Socialna podjetja imajo v Evropi že več desetletno tradicijo uspešnega delovanja, zadruge in vaške/pašne skupnosti na primer preko 100 let. Socialna podjetja in delavsko delničarstvo niso nobeni relikti komunizma ali socialne države, ki naj bi v kratkem propadla. Še zlasti pa se lahko učimo od svetovno priznanega modela integralne ekonomije in socialnega podjetništva, kooperative Mondragon iz Baskije v Španiji. V Sloveniji gre omeniti projekt Tekstilnica Zadruge Dobrote na Koroškem.


Četrti pristop pa je življenjsko gospodarstvo (living economy), ki je blizu pojmu zelenega gospodarstva. Več primerov dobrih praks najdemo v ZDA (npr. Interface Carpets). Med pionirje zelenega podjetništva lahko v Sloveniji nedvomno uvrstimo skupino Jelovica. Tudi s podporo nevladnih gibanj (kot je pobuda Skupnosti Tretji člen za 7 programov zelenega razvojnega preboja) je danes doseženo široko zavedanje, da realne razvojne perspektive odpirajo programi energetske sanacije stavb, prehranske samooskrbe s poudarkom na ekološki pridelavi, vrednostne verige predelave lesa, posodobitve železniškega omrežja in javnega prevoza, učinkovite rabe naravnih virov, zelenega turizma.


Obstaja veliko dokazov za to, da Slovenija postaja ekonomija življenja, temelječa na naravi, in socialno gospodarstvo, temelječe na znanju. Smo država, bogata z različnimi kulturami, prav tako tukaj obstajajo močne samozadostne skupnosti, ki se še niso razvile v vseobsegajoče samozadostno gospodarstvo. Nova, zelena razvojna paradigma, po kateri bo družbeno in okoljsko odgovoren razvoj z večjo učinkovitostjo prispeval k večji konkurenčnosti, je vključena v podlage za razvoj Slovenije do leta 2020. Usmeritve v zeleno gospodarstvo, socialno podjetništvo in družbeno odgovornost so podprte  tudi z dokumenti in politikami EU.

 

 

*    *    *