Ljubljana, 12. 7. 2007 – Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju, informacijo o blagovnih tokovih okroglega lesa v Sloveniji, se seznanila z odgovorom na vprašanje poslanca g. Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi z okužbo na veterinarski farmi Vremščica in sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja
ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju
Z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (v nadaljevanju: Uredba) se zaradi tehničnega usklajevanja Programa razvoja podeželja 2007-2013 spreminja in dopolnjuje Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS št. 34/07). Usklajevanja Programa razvoja podeželja RS 2007-2013 z Evropsko komisijo (v nadaljevanju: Komisija) so v zaključni fazi. MKGP pričakuje, da bo program sprejet na julijski seji Odbora za razvoj podeželja, ki bo 24. in 25. julija 2007 v Bruslju.
Komisija je v pripombah, ki jih je ministrstvo prejelo 5. julija, opozorila na neusklajenost nacionalne uredbe z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001. Komisija pričakuje odpravo teh neskladnosti v naslednjem tednu, tako bo popravke mogoče vključiti še v Program razvoja podeželja 2007-2013, ki je v potrjevanju.
Zato v Uredbo o spremembah Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju dodajamo dopolnitve tabele v prilogi 2, ki se nanaša na določitev dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri kmetovanju.
Spreminja se določitev standarda za:
**
Informacija o blagovnih tokovih okroglega lesa v Sloveniji
Z informacijo o blagovnih tokovih okroglega lesa v Sloveniji Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podaja informacije o stanju na področju rabe in izvoza okroglega lesa, ki se v zadnjih treh letih močno povečuje. Povečuje se predvsem izvoz hlodovine iglavcev v Avsrtijo in lesa za kurjavo v Italijo. Po razpoložljivih podatkih se izvozi 17% proizvedenih gozdnih lesnih sortimentov. To še ni zaskrbljujoče in ne more negativno vplivati na ohranjanje in razvoj gozdov, čeprav bi bilo brez dvoma za državo boljše, če bi se s predelavo edini domači obnovljivi surovini v Sloveniji, dodalo čimveč vrednosti. Povečane količine okroglega lesa v prometu na domačem trgu in v izvozu ne delujejo negativno na ohranitev in razvoj gozdov.
Razlog povečanja izvoza lesa povzročajo ugodnejše cene določenih gozdnih lesnih sortimentov, pa tudi večja angažiranost in agresivnost kupcev iz sosednjih držav.
Cene gozdnih lesnih sortimentov na domačem trgu so bile nižje od izvoznih, vendar se zaradi večje rasti v zadnjem obdobju razlike zmanjšujejo. Dosežene cene so predstavljale primerljivo prednost za razvoj lesne industrije.
Slovenija je z gozdovi tretja najbogatejša država v Evropi, kar bi se moralo odražati tudi v opremljenosti našega bivalnega in delovnega okolja z lesom. Gozdarstvo in lesarstvo zamujata z resnim povezovanjem, ki bi temeljilo na skupnih razvojnih poslovnih ciljih. Vsaj z jasno podporo k prizadevanjem za povezovanje je potrebno pospešiti korake v to smer. Z modernizacijo lesne industrije in njeno večjo, tudi kapitalsko povezanostjo z gozdarstvom, bodo dane možnosti za predelavo take količine okroglega lesa, ki bo z deležem v ustvarjenem družbenem proizvodu, ustrezneje izražala gozdnatost Slovenije.
***
Odgovor na vprašanje poslanca g. Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi z okužbo na veterinarski farmi Vremščica
Poslanec Državnega zbora Zmago Jelinčič Plemeniti je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstbo in prehrano naslovil poslansko vprašanje v zvezi z okužbo na veterinarski farmi Vremščica.
Na farmi se izvaja strokovna praksa za študente veterinarstva Veterinarske fakultete (v nadaljevanju: VF), študente zootehnike Biotehniške fakultete ter za dijake Biotehniškega izobraževalnega centra (BIC) - Gimnazije in veterinarske šole v Ljubljani. Na farmi opravljajo prakso študenti 4. ali 5. letnika veterinarstva, ki so sicer že seznanjeni s tveganjem in delom doktorjev veterinarske medicine. Praksa na farmi poteka že vsa leta po enakem razporedu, vendar do sedaj ni bilo nikoli ugotovljenega obolevanja študentov ali dijakov.
V študijskem letu 2006/2007 so študentje veterinarstva opravljali organizirano prakso v času od 22. januarja do 11. marca 2007, dijaki pa od 12. in 23. marca 2007. Po tem datumu ni bilo več organiziranega pedagoškega procesa na farmi. V okviru prakse sta bili na farmi samo še dve absolventki veterinarstva in sicer med 16. in 23. aprilom 2007.
Delovna praksa dijakov in študentov mora potekati v proizvodnih obratih, za katera veljajo varnostni predpisi, delo pa nadzoruje strokovni vodja, ki je odgovoren tudi za varnostne ukrepe za delo študentov. Varnost pri delu odrejajo Sklep o oblikovanju navodil za varno delo pri študentskih vajah, Smernice za oblikovanje navodil za varno delo, Navodila za varno delo pri študentskih vajah ter pristojnosti in odgovornosti zaposlenih ter študentov na VF na področju varnosti in zdravja pri delu in varstva pred požari.
Varnost pri delu študentov je na Veterinarski fakulteti organizirana na treh nivojih:
splošno seznanjanje z varnostjo pri delu pred pričetkom študija, seznanjanje z varnostjo pri delu pri posameznih vajah in imunoprofilaktično cepljenje.
Mrzlica Q (febris Q) je po vsem svetu razširjena zoonoza, ki se prenese na človeka z neposrednim stikom z bolno ali zdravo živaljo, ki izloča povzročitelja. Človek se okuži skozi dihala z vdihavanjem aerosolov, v katerih so povzročitelji, ki lahko preživijo v slami, prahu in na živalskih kožah več mesecev. Zbolijo predvsem osebe, ki imajo opravka z drobnico in govedom. Od okužbe do pojava bolezenskih znakov (inkubacija), preteče precej časa, navadno od 3 do 4 tedne, šele nato pa se lahko pojavi vročinska bolezen z različnimi kliničnimi slikami. Redko se čez leta pojavi klinično opazna kronična oblika bolezni.
V skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih (Uradni lis RS, št. 33/06) je obvezna prijava obolenja. Ob pojavu bolezni se izvajajo splošni in posebni ukrepi.
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja je 17. aprila 2007 obvestila Center za nalezljive bolezni Inštituta za varovanje zdravja (v nadaljevanju: CNB/IVZ) o sumu na mrzlico Q pri dijakinji 3. letnika Veterinarske srednje šole v Ljubljani. Kot možen vir okužbe s povzročiteljem mrzlice Q je navedla prakso, ki je v marcu 2007 potekala na Centru za sonaravno bivanje na Vremščici. S podobnimi znaki in simptomi naj bi obolevali tudi njeni sošolci.
Po utemeljenem sumu na izbruh mrzlice Q je CNB/IVZ ocenil tveganje in izpostavil potrebo po epidemiološki preiskavi o razširjenosti izbruha in oblikovanju preventivnih ukrepov ter obvestil pristojni Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana (v nadaljevanju: ZZV Ljubljana) 2007) in Zavod za zdravstveno varstvo Koper (v nadaljevanju: ZZV Koper), saj je sum na vir okužbe vodil na območje, za katerega je pristojen ZZV Koper. Obveščeni so bili tudi Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZIRS), Veterinarska uprava RS (v nadaljevanju: VURS) in njegova Območna enota v Kopru ter vodstvi Srednje veterinarske šole v Ljubljani in Veterinarske fakultete v Ljubljani.
CNB/IVZ je v skladu z doktrino in ne na pobude s strani vodstva prizadete šole, v sodelovanju z ZZV Ljubljana in Koper usmerjal epidemiološko preiskavo, ki je vključevala epidemiološko poizvedovanje z ogledom terena-območja domnevnega vira okužbe, anketiranjem zbolelih in drugih oseb, domnevno izpostavljenih okužbi s ciljem ugotovitve virov okužbe in poti širjenja, kot tudi odvzem krvi za laboratorijsko (serološko) diagnostiko. Predlagana je bila takojšnja prekinitev praktičnih vaj in omejitev obiskov v Centru za sonaravno bivanje na Vremščici ter omejitev prodaje mleka in mlečnih izdelkov, ki jih proizvaja kmetija, do presoje, da so živila varna za uživanje.
Na farmi nikoli ni potekala prodaja mesa ali mesnih izdelkov, pač pa le jagnjet. V strokovni literaturi ni opisanega primera okužbe ljudi z mrzlico Q zaradi uživanja mesa in mesnih izdelkov. Prav tako na farmi ni nikoli potekala prodaja surovega mleka. Izdelava sira na farmi pa poteka v sirarni, registrirani pri VURS.
V našem okolju so številni povzročitelji bolezni, tudi zoonoz, ki se jim zaradi vsesplošne prisotnosti ne moremo izogniti. Še posebej velja to za bolezni, ki se prenašajo z vektorji (npr. klopi in drugimi krvosesnimi insekti) in kužnimi agensi, ki se prenašajo z vetrom. Monitoring pri živalih je bil v Sloveniji ukinjen 1998.
Sanacija farme zaradi izbruga Q mrzlice že poteka, in sicer na podlagi programa sanacije, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov VF.
Poslanec Jelinčič Plemeniti je v poslanskem vprašanju navedel tudi obisk otrok šole s prilagojenim programom. Obisk omenjene skupine torej ni bil najavljen, namen njihovega obiska pa verjetno ni bil obisk farme, temveč izlet na planino Vremščica. Ob tem pa so odgovorni izkoristili tudi bližino farme, da kupijo sir.
Na farmi lahko potekajo samo vnaprej napovedani, odobreni in organizirani obiski vseh tistih, ki jih zanimajo delovni procesi na farmi. Take obiske na farmi vnaprej odobrijo, pripravijo program in jih izvedejo pod vodstvom strokovne vodje.
****
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu
Vlada se je odločila za sprejem sprememb in dopolnitev obstoječega Zakona o divjadi in lovstvu na osnovi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije iz novembra 2006, s katero je bilo zakonodajalcu naložilo, da v roku enega leta odpravi določene neustavnosti v obstoječem Zakonu o divjadi in lovstvu iz leta 2004.
Ključna sprememba zakona je tako v delu trajanja prednostne pravice dosedanjih upravljavcev lovišč pri pridobitvi koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se po novem omejuje le na postopek prve podelitve koncesije. Novi zakon tudi predvideva jasnejšo razdelitev sredstev iz naslova koncesijskih dajatev, ki so jo dolžni plačevati upravljavci lovišč. 25 odstotkov koncesijske dajatve bo tako po novem pripadal občinam, kar pomeni 125 tisoč EUR dodatnih prihodkov v občinske proračune.
Po novem se bo koncesija za upravljanje lovišča podelila za največ 10 let in ne več 20. Sprejeta rešitev je kompromis med odločitvijo Ustavnega sodišča RS, ki je zavzelo stališče, da je država pri prvem podeljevanju koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih v Sloveniji dolžna spoštovati že pridobljene pravice dosedanjih upravljavcev na eni strani in zahtevami lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov iz naslova lovskih pravic na drugi strani. Slednji se pri naslednji podelitvi koncesij lahko organizirajo in registrirajo kot pravne osebe za dejavnost lovstva, kandidirajo na javnem razpisu za podelitev koncesij in imajo prednost pri pridobitvi koncesije v razmerju do drugih lovskih družin.
Zakon omogoča izvajanje lova polhov tudi nelovcem, saj se ta izvaja izključno z nastavljanjem pasti. Do sedaj je bil lov polhov namreč izenačen z lovom ostale divjadi, pri katerem se uporablja strelno orožje. Pri lovu polhov po novem tako ne bo potrebna obvezna prisotnost lovca, potrebno pa je spoštovanje določb zakona in vseh podzakonskih predpisov.
Z namenom obravnavanja gozda kot enotnega ekosistema, brez ločevanja na rastlinsko in živalsko komponento, zakon zdužuje lovsko in gozdarsko dolgoročno strateško načrtovanje. Za doseganje postavljenih ciljev v gozdarstvu je namreč neizogibno potrebno ustrezno načrtovanje z divjadjo in obratno.
Zakon uveljavlja tudi nekatere poenostavitve in odpravlja nepotrebne administrativne postopke. Tako poenostavlja izračun koncesijske dajatve in odpravlja dovoljenja za postavitev obor za rejo divjadi. Jasneje ureja tudi obveznosti ustreznih institucij o obveščanju upravljavcev o povozih divjadi, pravni status območnih združenj upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom, področje odškodnin na nelovnih površinah. V zakon so bili vneseni tudi spremembe in popravki, ki pomenijo uskladitev z zakonodajo s področja ohranjanje narave, veterine in zakonodajo s področja uporabe orožja, po novem pa je zagotovljena tudi pravna podlaga za sankcioniranje upravljavcev v primeru neizpolnjevanja predpisanih načrtov. Kazen za pravne osebe tako znaša od 6.200 do 125.000 EUR.
Kljub poenostavljenemu izračunu koncesijske dajatve bo višina prihodkov ostala na ravni osnovnega zakona (cca. 500 tisoč EUR). V proračunu pa je zagotovljenih tudi dobrih 185 tisoč EUR v letih 2008 in 2009 za poplačilo škode, ki jo povzroči divjad na nelovnih površinah.
Vlada bo Državnemu zboru predlagala sprejem zakona po skrajšanem postopku. Čimprejšnje sprejetje zakona bo omogočilo pripravo in sprejem Uredbe o podelitvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih v RS, na podlagi katere bo ministrstvo izvedlo javni razpis in izdalo odločbe o podelitvi koncesij.
*****
|
