Ljubljana, 19. 7. 2007 – Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela:

• Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih,
• Resolucijo o nacionalnem gozdnem programu,
• Uredbo o izvedbi ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje množičnega izbruha poljskega majskega hrošča in predlog programa izvedbe ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranja majskega hrošča,
• Spremembe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006,
• Poslovno in računovodsko poročilo Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije za leto 2006,
• Program dela in finančni načrt Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije za leto 2007,
• Petletni program razvoja Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije za obdobje 2007 – 2011,
• Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi in imenovanju članov Nadzornega odbora za Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006 in imenovala člane Sveta Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo.

*

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (v nadaljevanju: Zakon) naj bi se omogočilo vzpodbujanje združevanja lastnikov gozdov in s tem prispevalo k boljši organiziranosti ter učinkovitejšemu gospodarjenju z gozdovi.

V skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, je za graditev objektov v gozdu potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljevanju: Zavod). Veljavni Zakon o gozdovih daje pravno podlago za izdajo soglasij le za manj zahtevne objekte, medtem ko za izdajo soglasja za graditev enostavnih objektov, kot so na primer gozdne ceste do dva kilometra, gozdne vlake do enega kilometra in podobno, pa omenjeni zakon soglasja ne omogoča. Pravno podlago za izdajo omenjenih soglasij je potrebno čimprej zagotoviti zaradi graditve gozdne infrastrukture, črpanja evropskih sredstev za ta namen in s tem omogočanja gospodarjenja z gozdovi.
 
V zadnjem času je opazen čedalje večji pritisk na gozd z:

• neprimernimi in gozdnemu ekosistemu škodljivimi oblikami rekreiranja, kot so motorni štirikolesniki, motorne sani, ostali motorji,
• različnimi nedovoljeni posegi v gozd, kot so npr. odlaganje smeti v gozdu, prekomerno nabiralništvo gob, kostanja ter ostalih gozdnih dobrin.

Zaradi navedenega je v predlogu Zakona Zavod, z organizirano javno gozdarsko službo v vseh gozdovih, tisti, ki ima pooblastilo za izvajanje nadzora nad navedenimi aktivnostmi. S tem se omogoča učinkovit nadzor v gozdovih in posledično trajna ohranitev slovenskih gozdov.  

S predlaganimi spremembami in dopolnitvami Zakona bo omogočena tudi racionalizacija dolgoročnega gozdnogospodarskega in lovskoupravljavskega načrtovanja. Z združitvijo dolgoročnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov v skupne strateške načrte (10 letni) se bo prispevalo k:

• večji preglednosti načrtovanih ukrepov na področju gozdarstva in lovstva,
• učinkovitejšemu sodelovanju vseh zainteresiranih,
• spremljanju izvajanja ukrepov in usmeritev,
• zmanjšanju administrativnih postopkov ter s tem tudi k prihranku proračunskih sredstev. 

Na področju sodelovanja lastnikov gozdov se ne želi samo zagotoviti njihovo sodelovanje v postopku sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov temveč tudi njihovo vključitev v samo pripravo teh načrtov.
 
Da bi zagotovili strokovno usklajevanje javnega interesa pri gospodarjenju z gozdovi  z željami lastnika gozda, ne pa tudi z zasebnim interesi delavca Zavoda za gozdove Slovenije, se želi s predlagano spremembo zakona doseči prepoved ukvarjanja delavcev Zavoda z dejavnostjo gospodarjenja z gozdovi in trženja lesa. Ta prepoved se navezuje na čas trajanja delovnega razmerja na Zavodu.

Prav tako pa se s spremembami Zakona se želi preprečiti nadaljnjo delitev gozdnih parcel. V Sloveniji je zasebna gozdna posest v povprečju velika 2,6 ha in še je razpršena na več manjših parcel. To otežuje gospodarjenje z zasebnimi gozdovi in zmanjšuje interes lastnikov za gospodarjenje z gozdovi.
Predlagane spremembe in dopolnitve zakona bodo državi omogočile tudi prednostni nakup kompleksov gozdov, ki so večji od 30 ha. Slovenija je ena izmed držav Evropske unije z najmanjšim deležem državnih gozdov. V skladu z usmeritvami Programa razvoja gozdov v Sloveniji, ki ga je sprejel Državni zbor RS, bi država zaradi javnega interesa morala povečevati delež državnih gozdov. Program razvoja gozdov Slovenije ter tudi Razvojna strategija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS predvidevata pomoč višinskim in gorskim kmetijam ter kmetijam na območjih, kjer gozdarstvo predstavlja pomemben vir dohodka, in sicer tudi tako, da jim omogoči opravljanje del v državnih gozdovih, zakup in podobno.

S predlaganimi spremembami Zakona se omogoča tudi organizacija in izvedba nekaterih prireditev v gozdu po posebnem postopku.

Z zakonom se odpravljajo tudi administrativne ovire. V tem pogledu so predlagane:

• poenostavitve administrativnega postopka glede krčenja gozda za kmetijske namene (do 0,5 hektarja),
• v gozdnogospodarskih načrtih določitev območij, na katerih izbira posamičnih dreves za morebiten posek ni potrebna,
• odločbe za posek dreves so praviloma večletne,
• strokovni svet Zavoda določi osnutek gozdnogospodarskih načrtov,
• najmanjšo površina, ki šteje za gozd, se povečuje s sedanjih 5 na 25 arov. 

Predlagane so tudi manjše spremembe Zakona pri:

• vsebini gozdnogospodarskih načrtov,
• sestavi območnih svetov Zavoda za gozdove Slovenije,
• Programu razvoja gozdov Slovenije, ki je preimenovan v Nacionalni gozdni program,
• imenovanju vodij območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije.

Opravljena je tudi:

• uskladitev nekaterih strokovnih izrazov s področno zakonodajo,
• podrobnejša ureditev čezmerne uporabe gozdnih cest,
• razmejitev med gozdom in drugim gozdnim zemljiščem,
• opredelitev posegov v gozd,
• podrobnejša opredelitev prostega dostopa v gozd,
• podrobnejša določitev postopka priprave in sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov.     

V predlogu Zakona so spremenjene tudi kazenske določbe, tako da so skladno z Zakonom o prekrških globe določene v EUR.

*

Resolucija o nacionalnem gozdnem programu

Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (v nadaljevanju: NGP) je pripravljena na podlagi 7. člena Zakona o gozdovih in predstavlja:

• temeljni strateški dokument namenjen določitvi nacionalne politike sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji;
• usmeritve za ohranitev in razvoj gozdov ter pogoje za njihovo izkoriščanje oz. rabo.

Glavna načela NGP so usmerjena v ohranitev gozda in zagotavljanje večnamenske vloge, ki vključuje okoljski, socialni in gospodarski vidik. Vsebuje dolgoročno vizijo gospodarjenja, ki poleg razvojnih usmeritev ožjega gozdarskega sektorja opredeljuje tudi povezave z sektorji s področja varstva okolja in ohranjanja narave, gospodarskih sektorjev povezanih s predelavo lesa in z vsemi ostalimi, ki so interesno povezani z gozdom.

Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji temelji na načelih trajnosti, sonaravnosti, večnamenskosti gozdov in načrtnosti dela z njimi ter zagotavlja trajno ohranjanje gozdov in vseh njihovih funkcij. Z usklajenostjo pridobivanja lesa in drugih gozdnih dobrin ter rabo gozda skladno z zmožnostmi gozdov, takšno gospodarjenje z gozdovi ohranja naravne sestave gozdnih življenjskih združb, njihovo biotsko raznovrstnost in krepi vsestransko odpornost gozdov ter njihovo sposobnost uresničevanja proizvodnih, ekoloških in socialnih funkcij gozdov.

Ker je opredelitev prispevka gozda in gozdarstva k sodobni družbi izredno kompleksne narave, so tudi cilji in ustrezne usmeritve opredeljene po več različnih tematskih sklopih.

Poudarek pri obravnavi okoljskega vidika gozdov je na:

• ohranjanju visoke stopnje biotske raznovrstnosti;
• pomenu gozda pri blaženju podnebnih sprememb in hkrati zagotavljanju zdravja in odpornosti gozdov tudi v prihodnje.

Krepitev trajnostne rabe gozda, ki vključuje les ter vse ostale gozdne proizvode in koristi, je bistvena sestavina gospodarskega vidika gozdov, saj ima Slovenija prav na tem področju precejšnje možnosti za razvoj proizvodov in storitev, ki temeljijo na rabi obnovljivega vira. Pomemben vpliv gozdov in z njim povezane dejavnosti se kaže tudi v prispevku dviga kakovosti življenja, še posebno na podeželju pa tudi k blaginji ljudi.

Na podlagi 12. člena Zakona o divjadi in lovstvu je sestavni del NGP tudi Program upravljanja z divjadjo, ki določa strategijo za usmerjanje razvoja populacij divjadi in ukrepanje v njihovem življenjskem okolju. Progam upravljanja je trajna podlaga za načrtovanje z divjadjo. V njem so za posamezne vrste divjadi določena:

• življenjska območja in možne širitve življenjskih območij za določeno vrsto divjadi;
• usmeritve in pogoji za ohranitev in varstvo posameznih vrst divjadi in njenega življenjskega okolja;
• zagotavljanje sobivanja s človekom.

**

Uredba o izvedbi ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje množičnega izbruha poljskega majskega hrošča in predlog programa izvedbe ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranja majskega hrošča

Z Uredbo o izvedbi ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje množičnega izbruha poljskega majskega hrošča in predlog programa izvedbe ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranja majskega hrošča (v nadaljevanju: Uredba) se za izvajanje fitosanitarnih ukrepov preprečevanja širjenja in za zatiranje poljskega majskega hrošča določa:

• meje posebno nadzorovanega območja;
• ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje;
• stroške izvedbe predpisanih ukrepov;
• posebne naloge in izvedbo ukrepov izvajalcev na posebno nadzorovanem območju;
• obveščanje in poročanje o izvedenih ukrepih.

Predlagana Uredba in program izvedbe ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje množičnega izbruha majskega hrošča bosta omogočila obvladovanje množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov. Podobno kot za druge škodljive organizme, ki so na seznamu I ali II direktive 2000/29/ES, je na podlagi ocene tveganja predvidena razmejitev posebno nadzorovanega območja na mestu pojava množičnega izbruha škodljivih organizmov in opredelitev ukrepov Vlade RS, da se izbruh zatre in prepreči nadaljnjo gospodarsko škodo. Na podlagi Uredbe bo v obliki sofinanciranja določenih stroškov ukrepov, izvedenih za preprečevanje in zatiranje škodljivih organizmov zaradi zagotavljanja zdravstvenega varstva rastlin, izplačana državna pomoč.

Podlaga za izvedbo uradnih ukrepov za obvladovanje izbruhov škodljivih organizmov, ki se lahko štejejo kot naravne ali druge nesreče zaradi prerazmnožitev (epifitocij ali kalamitet) na večjem napadenem območju so, po nujnem postopku sprejete Spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin, z dne 7. 5. 2007.

***

Spremembe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006

Predlog Sprememb Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (v nadaljevanju: PRP), ki obsegajo spremembe okvirne skupne finančne preglednice, je bil  decembra 2006 posredovan Evropski komisiji (v nadaljevanju: Komisija), ki tovrstne predloge obravnava po ustaljenem postopku. V mesecu februarju 2007 je Komisija Slovenijo obvestila, da je predlog sprememb programa potrebno dopolniti z navedbo, ki se nanaša na izračun prispevka Skupnosti. Na osnovi navedenega je bil pripravljen dokončen predlog sprememb programa, na katerega Komisija ni imela več pripomb.

Analiza stanja ukrepov PRP je pokazala, da je za ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (ukrep OMD), ukrep zgodnje upokojevanje, ukrepe Programa SAPARD in dopolnila k direktnim plačilom potrebnih manj sredstev, kot je bilo predvideno, za kmetijsko okoljske ukrepe pa več. Za izplačilo prevzetih obveznosti iz naslova kmetijsko okoljskih ukrepov je zato potrebno zagotoviti dodatna sredstva. Del teh sredstev se bo zagotovil s prerazporeditvijo sredstev med posameznimi ukrepi PRP. Del sredstev, predvidenih za ukrep OMD, zgodnje upokojevanje, Program SAPARD in dopolnila k direktnim plačilom iz leta 2006, se prerazporedi na kmetijsko okoljske ukrepe, s čimer se zagotovijo sredstva za izplačila za te ukrepe.

Za leto 2006 se na kmetijsko okoljske ukrepe prerazporedi del sredstev, namenjenih ukrepu OMD, zgodnjemu upokojevanju, Programu SAPARD in dopolnilom k direktnim plačilom, v skupni višini 20,4 mio EUR.

Gradivo ne predstavlja dodatnih finančnih posledic, ampak so v okviru potrjenih finančnih sredstev, določenih s PRP in z vsakoletno uredbo.

****

Poslovno in računovodsko poročilo Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije za leto 2006

Poslovno in računovodsko poročilo Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije za leto 2006 so v skladu s 6. členom Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o preoblikovanju Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, p.o., v javni zavod Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (Uradni list RS, št. 5/07) sprejeli člani sveta zavoda.

Poslovanje v letu 2006 je potekalo s ciljem izboljšanja poslovnega izida na tržnem delu zaradi izpada prihodkov od projektov in zmanjšanja prihodkov na področju pivovarstva. Te glavne usmeritve niso bile dosežene.

Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov izkazuje negativni poslovni izid - presežek odhodkov nad prihodki v višini 39.102.000 SIT.

Negativni izid je v glavnem posledica:

• povečanih stroškov za plače za 33.775.000 SIT glede na obseg v letu 2005 (posledica uskladitve plač s sprejeto sistemizacijo in kolektivno pogodbo za raziskovalno dejavnost);
• slabše realizacije pivovarstva (strokovne naloge in analize) - 15.000.000 SIT;
• nerealizirane podpore svetovanju v višini 14.426.000 SIT;
• zmanjšanega prihodka od analiz talnih vzorcev za 10.000.000 SIT;
• manjše vrednosti projektov za 6.603.000 SIT;
• nerealiziranih sredstev za namakalno fertigacijski center za namakanje - 4.000.000 SIT.

Predvideni ukrepi za odpravo izgube v letu 2007 oz. v naslednjih letih so:

• ureditev financiranja tehnične in strokovne podpore svetovanju v hmeljarstvu in strokovnih nalog s področja tehnologij pridelave in varstva hmelja (že realizirano v programu 2007);
• sodelovanje s pivovarnami na področju raziskav in povečanje prihodkov (že realizirano v programu 2007);
• intenzivno sodelovanje na razpisih za projekte z raziskovalci z ustreznimi referencami;
• pridobitev dodatnih prihodkov na trgu z izdelavo strokovnih nalog, kontrola integrirane pridelave;
• spremljanje učinkovitosti posameznih programov;
• prilagajanje obsega zaposlenih glede na pokritost programov (že realizirano v programu 2007).

*****

Program dela in finančni načrt Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije za leto 2007

Program dela in finančni načrt Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije  za leto 2007 (v nadaljevanju: Program) so sprejeli člani sveta zavoda na 25. seji sveta dne 23. aprila 2007.

Dejavnost Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (v nadaljevanju: IHPS) se deli na naslednja glavna področja dela:

• raziskovalno delo;
• javne službe in strokovne ter druge naloge v okviru registriranih dejavnosti;
• raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja in tehnologije.

V letu 2006 je bilo na IHPS sistemiziranih 46 delovnih mest in zaposlenih 49 ljudi, za leto 2007 je predvideno 45 zaposlenih.

Program obsega vse dejavnosti zavoda, ki se financirajo iz proračuna RS v skladu z dodeljenimi sredstvi v Proračunu RS za leto 2007 in dejavnosti, ki jih IHPS opravlja na trgu kot lastno dejavnost. Predvideno financiranje dela IHPS v letu 2007:

• 1.042.322 EUR iz proračuna RS v skupnem znesku, od tega znašajo sredstva za investicije 55.902 EUR;
• 510.136 EUR s tržno dejavnostjo;
• drugi prihodki so predvideni v skupnem znesku 7.928 EUR.

******

Petletni program razvoja Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije za obdobje 2007 – 2011

Petletni program razvoja Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije za obdobje 2007 – 2011 je zasnovan na:

• obstoječih znanstveno-raziskovalnih programih in predvidenih projektih v obdobju 2007 – 2011;
• obstoječih in predvidenih strokovnih nalogah;
• razvoju tržne dejavnosti;
• predvidenih organizacijskih prilagoditvah, ki naj bi IHPS omogočile izvajanje predstavljenega programa.

Pomembnejša naloga, ki naj bi jo IHPS izvajal od leta 2007 dalje, je Program tehnologij pridelave hmelja in varstva hmelja. Izvajanje te naloge in naloge žlahtnjenje hmelja finančno podpirajo tudi pridelovalci hmelja. Kot novo priložnost IHPS vidi aktivno vključevanje v regionalne razvojne projekte Savinjske regije ter sodelovanje pri pripravi študijskega programa in ustanovitvi Mednarodne univerze v Celju.

V petletnem programu so podrobno navedeni:

• cilji, ki jih IHPS želi doseči v tem obdobju;
• ukrepi za dosego teh ciljev;
• merila za ugotavljanje uspešnosti izvajanja programa razvoja.

*******

Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi in imenovanju članov Nadzornega odbora za Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006

Zaradi zamenjav v članstvu v posameznih institucijah se s Sklepom o spremembi Sklepa o ustanovitvi in imenovanju članov Nadzornega odbora za Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006 spreminja seznam članov o in njihovih namestnikov.

Nadzorni odbor za Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 - 2006 spremlja in nadzoruje izvajanje ukrepov Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (v nadaljevanju: PRP).

Člani nadzornega odbora so:

• predstavniki ministrstev in vladnih služb;
• javnih agencij in javnih zavodov;
• ekonomskih in socialnih partnerjev;
• nevladnih organizacij.

Tovrstna sestava nadzornega odbora omogoča celovito spremljanje izvajanja in učinkov ukrepov PRP glede na socioekonomske, kmetijske in okoljske vidike podeželskih območij ter zagotavljanje sodelovanja vladnih institucij s civilno družbo.

********

Imenovanje članov Sveta Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo

Vlada Republike Slovenije,  na predlog ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot predstavnike ustanovitelja v Svet Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (v nadaljevanju: Svet) za obdobje 4 let imenuje:

• Branka Ravnika, generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
• Alenko Marjetič Žnider, višjo svetovalko II pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
• Žarka Bogunoviča, vodjo Sektorja za znanost in tehnologijo pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo;
• Igorja Hrovatiča, Škrjanče pri Novem mestu 12, 8000 Škrjanče pri Novem mestu, kot člana iz Ministrstva za okolje in prostor.

Svet ima sedem članov, od katerih imenuje:

• ustanovitelj štiri člane, od tega dva člana iz ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, enega člana iz ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, ter enega člana iz ministrstva, pristojnega za znanost;
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - dva člana, ki sta tudi pridelovalca hmelja;
• zaposleni delavci zavoda - enega člana.

Dosedanjim članom Sveta je štiriletni mandat že potekel. V skladu s 6. členom Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o preoblikovanju Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, p.o., v javni zavod Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije dosedanji člani Sveta svoje naloge opravljajo do imenovanja novih članov Sveta IHPS.