VLADA SPREJELA UREDBO ZA ZAVAROVANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE IN RIBIŠTVA IN OBRAVNAVALA POBUDO ZA OCENO USTAVNOSTI

Ljubljana, 22. 11. 2007 — Vlada je na današnji seji sprejela Uredbo o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva za leto 2008 in sprejela mnenje o pobudi družbe Thurn Taxis & Co., Kmetijsko gozdarske družbe k.d., za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih.

Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva za leto 2008

Letošnja uredba v primerjavi z lansko predvideva nekatere pomembne spremembe: pri posevkih in plodovih so prvič zajete vse zavarovaljive nevarnosti razen suše; zvišanje stopnje sofinanciranja zavarovalne premije, ki pri posevkih in plodovih znaša 40 odstotkov; pri živalih je sofinanciranje izraženo v maksimalnih absolutnih zneskih za posamezno vrsto in kategorijo živali ter je enako kot doslej, pri čemer ne presega 50 odstotkov zavarovalne premije; sofinanciranje je razširjeno tudi na vzrejo vodnih živali.

Za ta namen je v državnem proračunu za leto 2008 zagotovljenih nekaj čez šest mio EUR, kar je 500 tisoč EUR več kot letos in dobrih štiri mio EUR več kot leto 2006.

Uredba opredeljuje višino sofinanciranja zavarovalnih premij in pogoje, ki jih morajo upravičenci izpolniti. Namen sofinanciranja je zmanjšati tveganje v kmetijski proizvodnji s povečanjem obsega zavarovanja.

Skladno z določili EU o dodeljevanju državne pomoči sta upravičencem namenjeni dve prilogi, in sicer: izjava podjetja za potrditev njegove velikosti in izjava podjetja o potrditvi, da ni prejelo državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

Uredba tudi določa, da zavarovalnice sklenejo pogodbo z Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, v kateri opredelijo posamezne naloge, časovne roke in način izvedbe plačil. Upravičenci so seveda dolžni agenciji navajati pravilne podatke, nadzor nad izvajanjem bodo opravljali kmetijski inšpektorji, za kršitelje pa so predvidene kazni od 200 do 4.000 EUR.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v letošnjem letu izplačalo celoten znesek pomoči po lanskoletni škodi, ki znaša 59,546 mio EUR. Poleg tega je MKGP za sanacijo gozdnih cest namenilo 400 tisoč EUR po septembrski ujmi in izplačalo slabih 200 tisoč EUR pomoči za preprečevanje škode zaradi majskega hrošča.

Na ministrstvu tudi spodbujamo zavarovanja s povečanjem sredstev in si želimo, da se večina škode po naravnih nesrečah v kmetijstvu izplača iz zavarovalnin in ne več iz državnega proračuna. Zaradi tega zavarovanje v kmetijstvu vsako leto narašča.

Skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor pa je bil spremenjen tudi zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je zmanjšal obseg ocenjevanj škod, saj bo potreben samo enkraten pregled, en obrazec za prijavo in povračilo škode, spodbuja zavarovanje ipd.

V pripravi je strategija o prilagoditvi slovenskega kmetijstva podnebnim spremembam, v okviru Programa razvoja podeželja pa smo investicijam, s katerimi se prilagaja klimatskim spremembam, dali večjo težo – mreže proti toči in gradnja namakalnih sistemov.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti

Družba Thurn Taxis & Co. izpodbija določbo petega odstavka 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ), ki določa, da se za kmetijsko organizacijo po tem zakonu šteje gospodarsko družbo, kmetijsko zadrugo ali drugo pravno osebo, ki je registrirana za kmetijsko dejavnost in ustvari več kot 50 odstotkov prihodkov iz kmetijske dejavnosti.

Družba namreč ocenjuje, da novo registrirana družba nikoli ne more uveljaviti predkupne pravice v okviru tega zakona in tako nikoli ne more začeti izvajati kmetijsko gozdarske dejavnosti in s tem ustvariti več kot 50 % prihodkov iz kmetijske dejavnosti.

Vlada odgovarja, da v primeru, če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice ali pa ne izpolnjujejo pogojev, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče vsakomur, ki je ponudbo sprejel pravočasno in na način, predpisan s tem zakonom.

V skladu s 23. členom ZKZ lahko torej v tem primeru pridobi kmetijska zemljišča tudi kmetijska organizacija.

Ustavno sodišče je namreč leta 2002 razveljavilo poglavje o prometu s kmetijskimi zemljišči tega zakona, zato je vlada takrat pripravila določene spremembe. Te ohranjajo institut predkupne pravice. Prednost pri nakupu imajo tako predvsem kmetje, ki so gospodarsko in socialno odvisni od teh zemljišč. Določbe zakona tudi sledijo določilom Ustave RS glede varovanja kmetijskih zemljišč, preprečevanja drobljenja kmetij in zagotavljanja poseljenosti ter ohranjanja kulturne krajine.